V lončenih pekačih so jedi okusnejše.
Marjan Cojhter iz Lendave ohranja prekmursko tradicijo ročne izdelave lončarskih izdelkov na lončarskem vretenu, ob tem pa poskrbi tudi za tradicionalne poslikave. V treh desetletjih je pod njegovimi rokami nastalo že veliko izdelkov, ki jih uporabljajo v Sloveniji in tujini. Med njimi pa so tudi taki, ki so le za okras. »Po poklicu sem sicer kuhar in rad kaj dobrega skuham, vendar me je vedno bolj privlačilo oblikovanje izdelkov iz gline in tudi iz drugih materialov.« Njegova poklicna povezanost s keramiko in lončarstvom se je začela v dolgovaški opekarni, kjer je bil tudi obrat lončarstva. 

 »Žal je podjetje klavrno propadlo, sam pa sem pridobil dovolj izkušenj in znanja, da sem lahko to delo nadaljeval samostojno. Posvečal sem se tudi likovni ustvarjalnosti, se udeleževal likovnih kolonij in delavnic.« Še ko je bil zaposlen v opekarni, je imel doma vreteno, s katerim je najprej izdeloval lončarske izdelke zase in za znance, potem ko je ostal brez službe, pa tudi za druge. Pred dvema in tremi desetletji je bilo veliko povpraševanje po lončarskih izdelkih, z gospodarsko krizo pa se je to zmanjševalo. Za svoje izdelke je dobil tudi certifikat domače in umetnostne obrti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Večji del izdelkov naredi po naročilu, navadno za stalne kupce. To so največ podjetja, gostinci in turistične kmetije. »Pred leti sem se udeleževal sejmov po Sloveniji, tudi v Ljubljani. Vendar je to precejšnji strošek, tako za pot kakor tudi za stojnico. Na pomurskih sejmih pa se lončarskih izdelkov proda zelo malo.« Svoje izdelke predstavlja tudi na razstavah ljudske obrti v Sloveniji in tujini, tako je nedavno sodeloval na razstavi v stolpu Vinarium Lendava. Pravi, da ima srečo, da lahko dela, kar ga veseli. Res se je z gospodarsko krizo po letu 2008 močno zmanjšala prodaja, vendar mu še zadostuje za življenje. V trgovskih središčih se sicer bohotijo kitajski lončarski izdelki, ki so izdelani industrijsko, vendar je še vedno veliko ljudi, ki se zavedajo vrednosti ročnega dela, njegove pristnosti. »V zadnjem obdobju se je zelo povečalo zanimanje za pekače, saj gospodinje ugotavljajo, da se v njih pogače in druge jedi veliko bolje spečejo in so bolj okusne. Te obrti sem učil tudi mlade, vendar so za to delo potrebne volja, potrpežljivost in izkušnje. Potrebnih je več mesecev vsakodnevne vaje, sedenja za lončarskim vretenom.« Potrebna oprema sta vreteno in peč, vse drugo pa je delo rok, pravi. Rad naredi tudi kak izdelek za svojo dušo, kjer se posveti ustvarjalnosti. Na likovnih delavnicah ga je usmerjal lendavski kipar Ferenc Kiraly. Med izdelki v razstavnem prostoru je tudi eden, ki ga je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami izdelal predsednik vlade Miro Cerar, ko je bil na obisku v Lendavi in tudi v njegovi lončarski delavnici. Lončarstvo je precej razvito in ohranjeno tudi na Madžarskem, vendar so tam izdelki precej drugače oblikovani od pomurskih. Tudi poslikave so popolnoma drugačne.

Ob lončarstvu se posveča še zbiranju starin. Staro pohištvo, ki krasi njegov dom, je sam tudi restavriral in popravil stare ure. Še posebno je, pravi, ponosen na zbirko dvajsetih starih koles, med katerimi so singer iz leta 1880, vojaško kolo iz leta 1910 ter pucha iz leta 1929 in 1931: »Z njimi se rad tudi popeljem naokrog na relijih s Polanskimi Pücki in beltinskimi Dimeki. Seveda v oblačilih iz obdobja, iz katerega je kolo. Že kot otrok sem zbiral stare predmete, najprej razglednice in denar, potem pa še druge. Ko so rušili kako staro hišo, sem vedno prehitel bager in pobral, kar je bilo vrednega.« Stare listine, ki jih je imel v svoji zbirki, je podaril Galeriji - Muzeju Lendava in so bile na ogled na razstavi Moj muzej v Muzeju meščanstva. V njegovi zbirki slik sta tudi dve, katerih avtor je prvi pomurski akademsko izobraženi slikar Farago Marton, rojen v Lendavi. Ti sta bili na razstavi v Lendavi z naslovom Zamolčana zgodba ob predstavitvi slikarja in njegovega dela. Eno sliko je naključno zagledal na razstavi zasebnega zbiralca na Dunaju in jo kupil od lastnika. Je član Društva zbirateljev Pomurja Lindva in z drugimi člani društva je svoje muzejske predmete razstavljal v lendavskem kulturnem domu, na šolah in v lendavski poslovalnici Nove Ljubljanske banke.

Vir: Vestnik št. 42, 20.10.2016