"Termalna kopališča na madžarski in hrvaški strani se intenzivno širijo in pridno izkoriščajo naravne resurse, v Lendavi pa so razvoj in potrebna vlaganja zastala že pred desetletji," izpostavlja župan Magyar.

V občini Lendava je stopnja brezposlenosti med najvišjimi v državi, nove priložnosti pa si obetajo v projektu evropska prestolnica kulture, za katerega kandidirajo v letu 2025. Kakšne možnosti razvoja še vidi župan Janez Magyar?

Kako boste v vaši občini obeležili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Lendava je v tem pogledu nekoliko specifična in tukaj so posamezni zgodovinski dogodki na posamezne skupine ljudi odmevali različno. Po vsaki zgodovinski in družbeno sistemski prelomnici pa so ljudje v tem prostoru vedno znova našli načine, kako sobivati, kako strpno živeti skupaj. Vsi lahko izražajo svojo pripadnost in negujejo oblike svoje dediščine, prav tako vsi lahko obeležujejo posamezne zgodovinske prelomnice, ki jim veliko pomenijo. V Lendavi smo se vedno trudili, da nas različnosti ne razdružujejo in krepili vzajemno spoštovanje. Tako kot prejšnja leta se bom tudi letos udeležil osrednje državne slovesnosti, ki bo v Beltincih.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Prekmurje je izjemno bogato z zgodovino na prav vseh področjih: tiskarstvo, likovna umetnost, književnost, arhitektura, etnologija, …

Katera prekmurska zgodovinska osebnost, ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Celotno Prekmurje z vsemi svojimi zgodovinskimi in sodobnimi specifikami bi si zaslužilo večje pozornosti preostalega dela Slovenije. Strinjam se s svojo dobro znanko, visoko državno uradnico, ki je rekla, da bi ob 100. obletnici priključitve Prekmurja bil že čas, da Prekmurje postane enakovreden del države.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Miško Kranjec, dr. Jožef Smej, Vilko Novak in Danijel Halas.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
V Lendavi že desetletja gojimo odgovoren odnos do svoje preteklosti, tako požrtvovalni posamezniki (zbiratelji in društva) kot tudi javni zavodi in njihove strokovne službe. Izhajajo monografije domačih likovnih umetnikov, periodika kot so Lendavski zvezki, družboslovno, literarno umetnostna revija Lindua, Lyndvamuseum, ki obravnavajo družbeno zgodovinske vsebine, osebnosti in prelomnice, izdan je bil faksimile leta 1573 v takratni Dolnji Lendavi natisnjene knjige Postilla, posneti so filmi o ključnih osebnostih in dogodkih iz lendavske zgodovine, …


Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Vsi so venci vejli in Teče mi vodica.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Roman Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Ne morem izpostaviti nobene pred drugimi, saj so prav vse zvrsti in žanri intenzivno prisotni. Ohranjanje ljudske kulture skozi folklorne plese, vezenine in ljudsko petje, organizacija odličnih likovnih razstav domačih in svetovnih umetnikov ter likovnih kolonij, na velikem odru gledališke in koncertne dvorane gostimo najboljša profesionalna gledališča iz Slovenije in Madžarske, obenem pa se vse generacije udejstvujejo tudi skozi ljubiteljsko gledališče. Veseli smo velikih in odmevnih prireditev in projektov, a hkrati izredno cenimo tudi vsa prizadevanja na vaških odrih in prireditve v krajevnih skupnostih, ki krepijo pripadnost in druženje.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Teh specifik je v naši občini veliko. Nihče, ki je prišel k nam, ni ostal ravnodušen ob pogledu na mesto pod valovi zelenih vinorodnih gričev, ki ga na drugi strani objema skrivnostna in melanholična Mura. Prav vsako zgodovinsko obdobje je tukaj pustilo svoj pečat, o čemer pričajo najdbe iz bronaste dobe, rimskih časov, kulturno zgodovinski pomen omikanih in vplivnih Banffyjev odmeva še danes, močna judovska skupnost, ki je pomembno prispevala k razvoju mesta, in še bi lahko naštevali. Ta kraj je vedno privlačil izjemne posameznike in mesto jih je vedno sprejelo in vzelo za svoje, hkrati pa širšemu prostoru dalo mnoge izjemne ustvarjalce, ki so oplemenitili tudi širši srednjeevropski prostor.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Na to lahko vplivamo le delno, saj je kljub regulacijam in normativom lastnik tisti, ki je odločilen.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Kulturni turizem je v ponudbi našega mesta ključnega pomena. Seveda so tukaj terme s svojim wellnes programom ter možnosti kolesarjenja in pohodov v naravi, vendar je prav kulturna dediščina tista, ki jo skozi različne prireditve in dogodke želimo ponuditi tudi turistom. Koncerti, gledališke predstave, muzejske in likovne razstave (Chagall, Dali Hundertwasser ...) in seveda mnoge kulinarično obarvane množične prireditve, kot so Festival Vinarium, Bogračfest, tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Lendavska trgatev, so prireditve, s katerimi živimo domačini in s katerimi vabimo v mesto tudi turiste.
Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Vse je odvisno od tega, kako se bo v začetku zastavilo.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Pokrajine bi morale biti predvsem generatorji skupnih projektov, tako znotraj regije kakor tudi v čezmejnem prostoru.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Projekt je vsekakor koristen, saj biosfernemu območju prinaša nove priložnosti za razvoj in povezovanje; bogata naravna in kulturna dediščina obmurske pokrajine predstavlja še neizkoriščeni potencial za razvoj turizma na tem območju. Dodatne možnosti odpira tudi dejstvo, da je v biosfeno območje vključenih kar pet držav in s skupno udeležbo je možno uresničiti tudi večje projekte.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Oba projekta sta zmanjšala verjetnost za izumrtje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter prispevala k ohranjanju narave dediščine in zdravega življenjskega okolja. Prav tako vzpodbujata trajnostno razmišljanje in delovanje.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Pomembno je okrepiti sodelovanje in izmenjavo na ravni lokalnih skupnosti in krovnih regionalnih organizacij, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, na kulturnem področju ter na področju turizma z oblikovanjem skupne turistične ponudbe. Tudi boljše prometne povezave bi prispevele k večji izmenjavi prekmurskih in porabskih Slovencev.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Širitev turistične dejavnosti predstavlja pomemno razvojno priložnost v gospodarstvu, ki vključuje tudi priložnost za občanke in občane, ti bi lahko svoje pridelke, izdeleke in različne storitve vključili v turistično ponudbo. V Zavodu za turizem in razvoj Lendava veliko pozornsti namenjajo razvoju turistične poudbe; koleraski turizem, projekt Turizem v zidanicah, ki ga razvijamo v vinorodnem okolju Lendavskih goric, in drugi. Za razvoj gospodarske dejavnoti ima Lendava dobro komunalno opremljeno Poslovno-industrisko cono ob avtocestni povezavi na stičišču treh držav ter geotermalno energijo.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Zdraviliški turizem in edinstvena parafinska termalna voda, ki do sedaj ni bila dovolj izkoriščena. Termalna kopališča na madžarski in hrvaški strani se intenzivno širijo in pridno izkoriščajo naravne resurse, v Lendavi pa so razvoj in potrebna vlaganja zastala že pred desetletji.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Lendava je zelo mednarodno povezana in odprta občina. Živahna investicijska dejavnost in dobra gospodarska klima v zadnjih letih ter večje število novih podjetij izkazujejo spodbudno okolje tudi za nove potencialne vlagatelje. Eden večjih razvojnih izzivov Lendave je prav gotovo, kako zajeziti beg možganov in preobrniti tok mladih in izobraženih. Projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulutre leta 2025 je razvojni projekt občine, ki nagovarja tudi mlade in s katerim želimo mladim ponuditi priložnosti in okolje, kamor se bodo vračali.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Sobivanje v multikulturnem, narodnostno mešanem, večjezičnem in tudi versko raznolikem okolju nas uči strpnosti in spoštovanja drugačnosti, predvsem pa nas bogati, saj se te raznolikosti med seboj ne izključujejo temveč oplajajo.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Staranje prebivalstva, visok delež dolgotrajno brezposelnih in beg možganov.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Zakonsko omejiti, koliko in kje lahko tuji investitorji vlagajo, se mi ne zdi smiselno, bolje bi bilo na sistemski ravni pripraviti razvojne strategije posameznih regij in prioritetna področja, katerim bi potem lahko sledil tudi izobraževalni sistem.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Čeprav imam bolj malo časa, rad spremljam lokalne medije kot so regionalni tednik Vestnik, Radio Murski val, tednik madžarske narodnosti Népujság, radijski in televizijski program Studia madžarskih program RTV Slovenija ter lokalni internetni portal lendavainfo.

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
V tistih slovenskih medijih, ki imajo dobro zasedena dopisništva v Pomurju, je tudi medijska pokritost boljša, na splošno pa menim, da je delež novinarskega poročanja slovenskih medijev s pokrajine na levem bregu reke Mure manjša v primerjavi z ostalimi regijami.

VIR: rtvslo.si

Spoštovani,
pred vami je LENDAVA.net v novi preobleki. Z Vami smo že 18 let in trudimo se ostati še vedno zanimivi in polni informacij , za tiste ki iščejo podatke o ponudbi in življenju v občini Lendava.
V vse večji ponudbi spletnih portalov, polnih informacije, je to vse prej kot lahka zadeva.

Vseeno pa upam da bo stran tako kot do zdaj našla svoje mesto in ponudila dovolj zanimive informacije za svoje obiskovalce.
Seveda bi radi vsebino še bolj približali vašim željam in ne le nudili novice iz življenja našega mesta/občine. Zato vas vabim da pošljete svoje predloge in želje, ki se jih bomo potrudili upoštevati v največji meri.

Stran še ni popolnoma funkcionalna, zato vas prosim še za nekaj potrpežljivosti, v kolikor boste naleteli na nedokončane zadeve. Vsekakor pa jih imam v načrtu čim prej dokončati :)

Lep pozdrav, admin

Jože Vratar je zaslovel po svoji dvojni vlogi, po eni strani je bil razbojnik in ropar, znan pa je bil tudi po svoji radodarnosti in empatiji do revnih in pomoči potrebnih

Zgodbo o Jožetu Vratarju, rojen naj bi bil med letoma 1890 in 1895 v Lendavskih Goricah in ustreljen 1937. leta v Trimlinih, še zmeraj poznajo starejši občani Lendave in okoliških krajev, vendar so pripovedi že zdavnaj presegle možnost preverljivih dejstev. Čeprav gre za legendo, je bil Vratar resnična oseba. Zaslovel je po svoji dvojni vlogi, po eni strani je bil razbojnik in ropar, ki je odprl vsako ključavnico, ki je varovala premoženje bogatih v Lendavi in bližnji okolici, slovel pa je tudi po svoji radodarnosti in empatiji do revnih in pomoči potrebnih.

Črna obleka, črn klobuk 
in črna srajca
Le redke še živeče priče se Vratarja spomnijo iz otroštva, med njimi je Štefan Toplak iz Lendave. Pravi, da je bil še otrok, ko je Vratar mimo njihove hiše hodil domov v Lendavske Gorice. "Otroci smo se ga bali in se skrivali pred njim, čeprav nikoli in nikomur ni naredil nič slabega," pripoveduje. Spominja se, da je Vratar nosil črno obleko, črn klobuk in črno srajco, o njem pa ve povedati še to, da je imel rad siromake. Spet drugi se Vratarja spominjajo po pripovedovanju svojih prednikov ali znancev, vendar so največ verodostojnih podatkov o njem prispevale tri priče, med njimi je Štefan Ütroša iz Lendave.

Že kot otrok neukrotljiv

Jože Vratar je živel v cimprani hiši, zraven katere sta bila sadovnjak in vinograd. Hiša je stala v bližini križnega znamenja pred nekdanjim vaškim domom, po besedah Štefana Ütroše pa naj bi jo bili podrli v 40. letih prejšnjega stoletja. Govorili so, da je njegova družina izvirala iz Slovaške in da so bili starši evangeličanske vere. Ukvarjali so se s kmetijstvom in vinogradništvom, tako kot tudi njihovi sosedje, s tem da naj bi bil Vratar živel le z materjo. Ütroša se spominja, da so ljudje o njem govorili, da je bil že kot otrok neukrotljiv. Ko je mati šla na delo, naj bi ga z vrvjo privezala k mizi, vendar jo je pregrizel in zbežal. Okoli vratu naj bi bil nosil obešeno škatlico, v kateri naj bi bil listek z njegovim imenom in naslovom, kje je doma, ter prošnjo matere, da če ga bo kdo videl, kako tava, naj ga pripelje domov. Najverjetneje je Vratar v Lendavi opravil vajeništvo pri enem od kovaških mojstrov.

Sumljiv zaradi bogatih daril

Po ljudskem pripovedovanju je bil prijetnega videza, s črnimi lasmi in brki, marsikateri mladenki naj bi bil zmešal glavo, da se mu je predala in tudi zanosila, vendar se poročil ni nikoli. Nekaj časa naj bi bil veljal za spoštovanega človeka in takrat so ga ljudje tudi veliko videvali ob belem dnevu, a ko je začel ropati, je postal "neviden". Čez dan naj bi se bil skrival, ker so ga iskali žandarji, ponoči pa ga ljudje niso prepoznali oziroma se je izmikal srečanju z njimi. Kdaj natančno je začel vlamljati in ropati, ni znano, oblastem pa je postal kmalu sumljiv zaradi bogatih daril, ki jih je kot birmanski boter dajal svojim varovancem.

Ključavnice odpiral za stavo

Vratar je v mestnih gostilnah za stavo odpiral vse ključavnice, ki so mu jih prinašali ljudje. Poleg vrednih predmetov je kradel tudi druge stvari, posebno v trgovinah z živili, in jih potem delil naokrog, posebno mladenkam in družinam, v katerih je bil boter in ki so ga večkrat skrivale pred oblastjo. Zaradi vse pogostejših ropov so imeli žandarji nalogo, da ga čim prej privedejo pred sodišče. Vratar si je zato eno od skrivališč omislil v grobnici na pokopališču pri kapeli Svete trojice v Lendavskih Goricah. Za pribežališče si je izbral grobnico ob robu pokopališča, ki stoji še danes.Vratarja ni izdal noben od domačinov. Pravijo, da zaradi njegove radodarnosti, saj je vsako uslugo bogato poplačal z denarjem ali blagom, ali zaradi strahu, ker naj bi bili vedeli, da je imel zmeraj pištolo za pasom. Spet drugi vedo povedati, da navadno ni nosil orožja oziroma ga ni nikoli uporabil.Zanj je bila usodna zaseda, ki so mu jo nastavili pri kapeli Svete trojice. Ko se je približal grobnici, v kateri je imel skrivališče, so ga žandarji naskočili, vendar jim je uspel pobegniti. Sledili so mu, ko je bežal prek potoka Ledava proti vasi Trimlini. Ob robu vasi je Vratar splezal na vrh ogromnega hrasta, da bi tako zmedel zasledovalce, vendar so ga opazili. Ker naj bi bili žandarji vedeli, da je oborožen, in ker po klicih, naj se preda, ni hotel splezati z drevesa, naj bi ga bil eden od njih ustrelil v prsi.O dogodku obstaja dokument, in sicer razglednica, na kateri pod drevesom leži mrtev moški z gostimi črnimi brki. Razglednico ima zdaj Marjan Cojhter iz Lendave. Kdo je naredil posnetek, ni znano.

"Ker je legenda o Jožetu Vratarju še zmeraj živa med starejšimi občani, bi bilo morda primerno obnoviti spomenik in grobnico pri Sveti trojici, v kateri je imel skrivališče. Grobnica je zdaj v klavrnem stanju. Zgodba je zanimiva tudi zaradi svoje socialne, robinhoodovske note, ki jih je zmeraj premalo in jih potrebuje vsaka družba. Lahko je nauk tistim, ki zanemarjajo svoje socialno poslanstvo, ki je temelj sobivanja v razredni družbi,"
je povedal Franc Koren, predsednik Društva zbirateljev Pomurja Lindva.

VIR:  Majd Horvat / Vecer.com 9/3/2017