Ministrstvo za okolje bo revidiralo postopke, ki jih vodi Arso o koriščenju koncesije, ki temelji na dokumentih iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja - nekaterih pristojni organi nimajo več niti v arhivih.
Pred sedmimi leti so v Petišovcih prvič izvedli testni fracking, tako imenovano stimulacijo vrtin s hidravličnim lomljenjem. Investitorji so Ascent Resources, ki sodeluje preko podjetja Ascent Slovenia, ki je svoj sedež do danes prestavilo iz ene države, ki velja za davčno oazo, v drugo, in slovenski Geoenergo. Ta je v lasti Nafte Lendava in Petrola, ob tem, da ima Petrol na deležu Nafte Lendava v Geoenergu dve zastavni pravici. Kljub temu da ima uradno Geonergo pri projektu frackinga v Petišovcih četrtinski delež, gre 90 odstotkov vseh prihodkov neposredno na račun Ascenta, dokler si ta ne bo v celoti pokril investicije, za katero trdi, da je v desetletju od leta 2007 znašala skoraj 50 milijonov evrov.
Brez rudarskega projekta
Od lani novembra zemeljski plin odvajajo na Hrvaško in pogodbo s hrvaško Ino so julija podaljšali. Plin črpajo iz vrtin Pg-10 in Pg-11a na podlagi prve stimulacije, ki so jo izvedli leta 2011. Želja je, da bi vrtine ponovno stimulirali, kar bi pomenilo nov fracking, zato da bi črpanje zemeljskega plina optimizirali in povečali obseg. Zato so v Geoenergu sprožili predhodni postopek pri Arsu, da se ugotovi, ali morajo izvesti tudi presojo vplivov na okolje. Prvo vlogo so vložili lani maja in dokumente dopolnjevali v začetku letošnjega leta. Februarja se je zastopnik Ascenta Colin Hutchinson zglasil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja. Nato so se julija predstavniki Ascenta srečali še s štirimi predstavniki ministrstva za gospodarstvo pod Zdravkom Počivalškom, v istem mesecu, ko je Arso Geoenergo pozval k dodatni izjasnitvi, ker bi pri ponovni stimulaciji vrtin s hidravličnim lomljenjem lahko prišlo do pomembnih vplivov na okolje.
V postopku analiz in pridobivanja strokovnih mnenj so pri Arsu med drugim ugotovili, da investitorji in izvajalci nimajo izdelanega rudarskega projekta. To so v podjetju Ekosfera, ki so ga v Geoenergu in Ascentu najeli, da zanje vodi postopek, pojasnili, češ da dokumenti iz leta 1953 in tedanja zakonodaja izdelave rudarskega projekta, kot se to zahteva zdaj, za pridobitev koncesije ni predvidevala, zato ni bil izdelan in z njim ne razpolagajo. Tudi leta 2002, ko so podpisovali veljavno koncesijsko pogodbo, ki velja do leta 2022 med državo, Geoenergom in Nafto Lendava, upravni postopek ni zahteval izdelave rudarskega projekta za pridobitev koncesije, zato ga tudi tedaj niso izdelali, dodajajo. Na zahtevo Arsa so sicer pripravili elaborat. Prejšnji teden pa so na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Jure Leben, sprožili postopek notranje revizije na Arsu glede postopkov, ki se tičejo črpanja plina v Petišovcih. Na ministrstvu za okolje nam na vprašanje, kaj je namen notranje revizije, niso odgovorili, povedali pa so, da "glede na naše uradne evidence v zadnjih štirih letih podobnega notranjega nadzora nad postopki, ki jih vodi Arso, ni bilo".
V sredo so nato iz Ascenta investitorjem sporočili, da nameravajo zaradi postopkov glede pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za rafinerijo v Petišovcih raziskati možnosti, da bi proti Sloveniji, okoljskemu ministrstvu in Arsu sprožili postopke neposredno na "sodiščih EU", saj naj bi bili sodni postopki v Sloveniji "zapravljanje denarja delničarjev", ravnanje državnih institucij pa "v nasprotju s tem, kar je najboljše za državo", pišejo v britanskem podjetju. Neprikrit pritisk na slovenske državne institucije pojasnjujejo s tem, da se ne morejo zanesti ne na administrativne postopke ne na vladavino prava in da je njihovo "potrpežljivo čakanje, da slovenske oblasti naredijo, kar je prav, doseglo konec". V okviru EU je sicer edini sodni organ sodišče EU, ki pa nima neposredne pristojnosti odločanja glede uresničevanja nacionalne zakonodaje, če ne gre za neposredno uresničevanje določb prava EU.
Na podlagi pol stoletja starih odločb
Koncesijska pravica za novodobni način črpanja plina v Petišovcih, ki se je v svetu uveljavil v zadnjih dveh desetletjih, tako temelji na odločbi iz maja 1960, s katero je bilo tedanjemu Rudarskemu podjetju iz Lendave podeljeno dovoljenje za koriščenje mineralnih snovi - nafte in zemeljskega plina. Ta odločba se sklicuje na odločbo rudarske inšpekcije iz januarja 1953, s katero so bile določene meje eksploatacijskega polja in tudi "omejitve glede izkoriščanja, da se zavarujejo koristi organizacij". Akt o podelitvi koncesije zahteva tudi, da se "upoštevajo določbe zakona o rudarstvu" in podzakonski predpisi. In če odločbo iz leta 1960 na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga trenutno vodi Alenka Bratušek, imajo, pa odločbe iz leta 1953 nimajo. Nimajo je niti v Geološkem zavodu Slovenije, kjer hranijo rudarsko knjigo.
Zanimivo je, da na manko rudarskega projekta do zdaj niso opozorili na infrastrukturnem inšpektoratu, v okviru katerega deluje rudarska inšpekcija. Ta nam je maja potrdila, da odločbe iz leta 1953, ki določa pridobivalni prostor, nimajo. Trdijo sicer, da "rudarsko tehnično dokumentacijo rudarski inšpektor pregleda na inšpekcijskem nadzoru pri zavezancu". V svojih odgovorih so ponudili tudi interpretacijo, da je bila po njihovem prepričanju "prva hidravlična stimulacija izvedena že leta 1956". Pojasnjujejo, da rudarska inšpekcija ni prejela nobenega obvestila, da bi bili pri dosedanjih frackingih na Petišovskem polju zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje. Rudarski inšpektorat je v zadnjih dveh letih izvedel na vrtinah Pg-10 in Pg-11a tri inšpekcijske nadzore. Poleg tega so marca lani prejeli "prijavo pričetka testnega izkoriščanja zemeljskega plina in plinskega kondenzata iz vrtine Pg-10", aprila pa "obvestilo o pričetku izvajanja rudarskih del na vrtini Pg-11a". Zadnjo prijavo so prejeli februarja glede "pričetka del na vrtini Pg-11a".
2022. leta poteče pogodba za izkoriščanje mineralnih surovin nafte in zemeljskega plina
Na vprašanje, kako je mogoče, da se izvaja črpanje zemeljskega plina na podlagi več kot pol stoletja starih dokumentov, ki niso v celoti hranjeni, so na ministrstvu za infrastrukturo spomladi odgovorili, da je odločba iz leta 1960 "pravnomočna in v skladu z veljavno zakonodajo tudi sestavni del koncesijske pogodbe za izkoriščanje mineralnih surovin nafte in zemeljskega plina, ki poteče 28. 5. 2022. V času trajanja tega koncesijskega razmerja je rudarska inšpekcija izvajala nadzor, in sicer, ali so izpolnjeni pogoji za začetek izkoriščanja mineralnih surovin po veljavnem zakonu o rudarstvu in ali se izkoriščanje mineralnih surovin izvaja v skladu s koncesijsko pogodbo."
Trenutni zakon o rudarstvu, ki velja od leta 2011, je sicer jasen, da zahteva izdelavo rudarskega projekta tako za raziskovanje, za pridobitev koncesije, za izvedbo kot za sanacije. Zakon pa predvideva tudi možnost revizije (že) izdelanih rudarskih projektov.
VIR: vecer.com / Majda H & Igor N.
