Pomanjkanje delavcev in zaposlovanje tujcev nista samo težavi podjetnikov in obrtnikov
Če bo šlo tako naprej, bo morala polovica gostinskih lokalov zapreti vrata, je na okrogli mizi, ki jo je ob 40-letnici delovanja pripravila Območna obrtno-podjetniška zbornica Lendava, povedal znani gostinec Marjan Cigan, ki zaposluje okoli 50 delavcev. Dobri kuharji in natakarji odhajajo na delo v Avstrijo, v zadnjem času jih je precej odšlo tudi od njih. Z delavci brez znanja in študenti pa ni mogoče zagotavljati kakovostne gostinske ponudbe.

Toda veliko se jih že vrača in delo išče doma, je dejal odranski župan Ivan Markoja. Nekoliko višja plača v Avstriji namreč ne odtehta tega, da ima delavec z zaposlitvijo doma veliko več časa za družino. Zato bi morali narediti več, da bi domači podjetniki in obrtniki zaposlovali in zadržali domače delavce. Kajti zaposlovanje tujih zaradi velikega pomanjkanja delovne sile ima tudi širše družbene posledice.

Markoja je kot primer navedel prihod treh delavcev iz Bosne in Hercegovine, za katerimi so v Odrance prišle tudi njihove družine. "S tem se postavlja vprašanje, kako zdaj vključiti v šolo in vzgajati devet otrok, ki prihajajo iz povsem drugačnega kulturnega okolja. To so vprašanja, s katerimi bi se morali začeti ukvarjati," je še dejal. Pomanjkanje delavcev torej ni le vprašanje podjetništva in obrtništva, ampak bi morale posledice skrbeti vse.

Tujci edina rešitev?
Ob velikem pomanjkanju delavcev so tujci za nas edina možnost, je dejal Matjaž Hozjan, direktor gradbenega podjetja Legartis. Podjetje zaposluje okrog sto delavcev in polovica jih prihaja iz tujine oziroma iz držav na območju nekdanje Jugoslavije. Vendar zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj tudi teh ni mogoče dobiti takoj, ko bi jih potrebovali. Hozjan je dejal, da so marca zaprosili za delovna dovoljenja za nekaj delavcev iz Bosne in Hercegovine, pa postopki, ki jih vodijo v Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, še niso končani. Tudi sam rešitev vidi v ukrepih, zaradi katerih bi podjetja zmogla zadržati domače delavce ali jih ponovno pridobila.

Zmanjšati obremenitve in davke ter s tem zvišati plače zaposlenih bi bil najučinkovitejši ukrep, s katerim bi lahko zadržali delavce. Za to se ves čas zavzema tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), toda nova vlada temu ni naklonjena. Predsednik OZS Branko Meh, ki se je udeležil okrogle mize v mestni hiši v Lendavi, je bil zelo kritičen tudi do izjav predstavnikov Levice ter državnega tožilca, da je treba podjetništvo in obrtništvo še bolj obdavčiti.

EPK kot priložnost
Prost pretok blaga in storitev nista edina dejavnika, ki vplivata na poslovanje v obmejnem prostoru, ampak tudi, tako lendavski župan Anton Balažek, nezavedanje o pomenu lokalnih produktov in lokalne hrane. Ne gre za protekcionizem, ampak za spoštovanje domače obrti in podjetništva. Zbranim na okrogli mizi, ki so jo naslovili Problemi in priložnosti malega gospodarstva, je predstavil tudi projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025 ter opozoril na podjetniške priložnosti, ki se odpirajo s kulturnim turizmom. Obrtnike in podjetnike je pozval, naj v tem prepoznajo svojo priložnost in se vključijo.

Poudaril je, da je v anketi, ki so jo izvedli med člani, kar 56 odstotkov obrtnikov in podjetnikov dejalo, da zaradi napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva razmišljajo o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje. "Mi ne nasprotujemo javnemu sektorju, saj zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo potrebujemo vsi, ampak se zavzemamo za razumno sorazmerje," je še poudaril Meh.

Od kod denar
"Denar ne raste na drevesu, ampak ga je treba ustvariti z delom," je bil slikovit Jožef Horvat, poslanec v državnem zboru, ki velja za odločnega zagovornika ukrepov, naklonjenih gospodarstvu. Predstavil je tudi vsebino zakonov, ki jih je stranka NSi že vložila v parlamentarno proceduro in s katerimi bi izboljšali poslovno okolje in pomagali gospodarstvu: "Kam bomo z njimi prišli, ne vemo, upamo pa na posluh." S predlaganimi zakoni načenjajo vprašanje dohodnine, regresnih zahtevkov v primeru poškodb delavcev, plačila bolniških izostankov in dvojnega statusa upokojencev.

Podjetniki bi dvignili plače na račun nižjih obremenitev dela
Ob pomanjkanju delavcev, kar so na okrogli mizi označili kot ključni problem, pa se podjetniki in obrtniki v tem okolju spopadajo še s konkurenčnejšo ponudbo kolegov iz sosednjih Hrvaške in Madžarske. Nemalokrat se zgodi, da jim ti speljejo posel, je poudaril obrtnik Marjan Koren. Bil je tudi zelo kritičen do vajeniškega sistema, saj da ta ni dorečen.

Vir: Vecer.com / Majda H.