Doslej brez povezave, zdaj v načrtu dva plinovoda
Vlada se je seznanila z najustreznejšo različico umestitve v prostor devet kilometrov dolgega odseka plinovoda od Pinc do Lendave. Gre za prvi odsek plinovoda, ki bo povezal Slovenijo in Madžarsko in ga je Evropska komisija 18. novembra 2015 uvrstila na seznam 195 ključnih projektov energetske infrastrukture.

Plinovod bo zgrajen v dolžini 114 kilometrov, in sicer od Nagykanizse do Tornyszentmiklosa in meje s Slovenijo v dolžini 42 kilometrov, potem pa od Pinc, Lendave do Ljutomera in naprej proti Kidričevemu v skupni dolžini 72 kilometrov. To bo prva povezava slovenskega in madžarskega plinskega sistema, ki bo slovenskim dobaviteljem plina omogočala dostop do madžarskih podzemnih skladišč in madžarskim dobaviteljem plina do plinskih virov v Italiji in na severnem Jadranu. S tem bo Slovenija tudi okrepila zanesljivost oskrbe s plinom, saj bo po nekaterih napovedih po tem plinovodu priteklo v Slovenijo na leto 500 milijonov kubičnih metrov plina.

Hkrati s pripravami na gradnjo plinovoda z oznako R15/1 pa potekajo še postopki za gradnjo drugega prenosnega plinovoda od Lendave do Kidričevega (z oznako M9). Zaradi skrbnega ravnanja s prostorom bosta načrtovana plinovoda tekla vzporedno.

V Pincah pa se bo končal tudi visokonapetostni daljnovod od Pinc do Cirkovec, ki bi ga Slovenija morala po dogovorih z Madžarsko že zgraditi, vendar jo pri umeščanju v prostor ovira med drugim tudi dva kilometra dolg odsek, ki bi potekal po hrvaškem katastru. Po vsem tem lahko sklenemo, da postajajo Pince skupaj z avtocesto pomembno prometno in energetsko vozlišče.

Načrtovana infrastruktura, plinovoda in daljnovod, bo potekala po območju petih pomurskih občin, Lendave, Velike Polane, Črenšovec, Razkrižja in Ljutomera. Razen civilne iniciative, ki je vsaj na začetku nasprotovala začrtani trasi daljnovoda na območju ljutomerske občine, plinovod s svojo umestitvijo doslej ni vznemiril javnosti. Je pa vzbudil pozornost predvsem vlagateljev v petišovsko plinsko polje v smislu vplivov mednarodnega plinovoda na obstoječo in načrtovano plinsko infrastrukturo. Ob tem spomnimo, da tudi vlagatelji v plinsko polje načrtujejo povezavo s slovenskim plinskim omrežjem in se želijo povezati z merilno razdelilno plinsko postajo pri lendavski bioplinarni. Do te pa bo speljan tudi prvi krak plinovoda R15/1.

Vestnik št. 9, 1.3.2018