Predlagane spremembe zakona v dvojezičnih izobraževalnih ustanovah so po mnenju kritikov prvi korak do povsem madžarskih šol.
V postopku sprejemanja so spremembe zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Tokrat razburja predvsem sprememba člena, ki opredeljuje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni sodelavci v dvojezičnih šolah, če želijo dokazati znanje madžarskega jezika in s tem zasesti delovno mesto na tovrstnih institucijah.
Doslej je bilo namreč določeno, da morajo imeti končan program dvojezične srednje šole ali fakultativnega pouka madžarskega jezika, s spremembami pa se uvaja določba, da morajo imeti končano tudi dvojezično osnovno šolo.
Po mnenju posameznih učiteljev na dvojezičnih šolah se bodo s tem v realnosti v prihodnje možnosti za zasedbo teh položajev zožile zgolj na pripadnike madžarske narodne skupnosti. Zakon sicer omogoča tudi druge možnosti, s katerimi bodo lahko kandidati izkazovali znanje jezika na ravni, ki jo bo določil vsakokratni pristojni minister, vendar kritiki izražajo bojazen, da bo minister v dogovoru z manjšinsko skupnostjo kot zahtevano določil znanje madžarščine na ravni maternega jezika, kar bo imelo enak učinek.
Pomisleki o zaostrovanju pogojev za učitelje
V uredništvo smo dobili tudi komentar, ki so ga pripravili posamezniki, zaposleni v dvojezičnih šolah, ki želijo ostati neimenovani. Iz njega je možno razbrati, da so bili predlogi sprememb zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo za izobraževanje v sodelovanju s Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo (PMSNS), le delno usklajeni z vodstvi dvojezičnih šol in da gre za novo zaostrovanje pogojev za zasedbo delovnih mest. "S tem seveda zožujemo bazo potencialnih učiteljev in izključujemo širšo lokalno skupnost oziroma onemogočamo zaposlitev tistih mladih v regiji, ki končajo slovenske osnovne šole," so zapisali.
Pri tem še opozarjajo, da že sedaj primanjkuje ustreznih učiteljev. Prvotni predlog zakona je bil diskriminatoren tudi zaradi določenih šolskih okolišev, tako recimo otroci s Hotize, ki je sicer v dvojezični občini Lendava, obiskujejo slovensko šolo v Veliki Polani. To v poslanskih skupinah koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS skušajo popraviti z amandmajem, s katerim predlagajo, da lahko starši vpišejo otroke v dvojezično osnovno šolo, tudi če imajo stalno bivališče zunaj njenega šolskega okoliša. Vendar je realno malo verjetno, da bodo starši šestletne otroke vpisovali in vozili v dvojezične osnovne šole, da bi s tem izboljšali njihove zaposlitvene možnosti čez 20 let.
Horvath: Zakon nikogar ne izključuje
"Pri tem zakonu gre za ignoranco. O njem ni razpravljal noben občinski svet na dvojezičnem območju, ni bil usklajen s stroko, prav tako ne z lokalno skupnostjo," je ogorčen državni svetnik Marjan Maučec, ki pravi, da bo, če državni zbor zakon potrdi, sam predlagal sprejetje odložilnega veta v državnem svetu. Maučec še doda, da predlagatelji zakona niso upoštevali predlogov s sestanka v začetku lanskega decembra, na katerem so o zakonu razpravljali predstavniki lokalne skupnosti, stroke in manjšine. Po njegovem mnenju gre samo za začetek, temu, pravi, bodo sledile podobne zahteve glede znanja madžarščine še v drugih javnih ustanovah na dvojezičnem območju, iz katerih bodo s tem po Maučečevih besedah Slovenci izrinjeni.
Predsednik PMSNS Ferenc Horvath meni, da predlagane spremembe niso diskriminatorne, in poudarja, da bi tudi po sedaj veljavni zakonodaji učitelji v dvojezičnih izobraževalnih ustanovah morali obvladati oba jezika. "Določba nikogar ne izključuje, temveč govori samo o tem, na podlagi katere izobrazbe se znanje jezika avtomatično prizna, še vedno pa se imajo tudi drugi možnost jezik naučiti in se potegovati za določeno delovno mesto." Kot pravi, je bilo doslej v praksi marsikje znanje madžarskega jezika med učitelji pomanjkljivo. "Zato želimo, da bi se za to delo odločili tisti, ki so tudi sicer navezani na madžarski jezik. Sami smo želeli objektivne kriterije, predlagane spremembe so tudi za nas kompromis." Horvath meni, da bi morali pri novem zaposlovanju v dvojezičnih šolah stremeti predvsem k dvigu kakovosti kadra, kar je po njegovih besedah možno doseči samo z ustrezno usposobljenostjo učiteljev.
Predlog je, da morajo strokovni sodelavci v dvojezičnih šolah imeti končano tudi dvojezično osnovno šolo
"Ne drži, da se bodo lahko za delo prijavljali samo pripadniki manjšine, zakon je namreč napisan tako, da govori samo o kakovosti izobraževanja, nikakor pa ne o narodnosti učiteljev. Ta retorika, ki jo tudi sam zaznavam v zadnjih dneh, je napačna, že sedaj morajo strokovni sodelavci obvladati oba jezika, ki sta po zakonodaji na dvojezičnem območju enakopravna," pravi narodnostni poslanec Laszlo Göncz. Ob tem doda, da če bo predlagana sprememba, po kateri bodo določbo o osnovni šoli črtali iz zakona, tudi tak zakon podprl, saj ne želi, da bi ves trud, ki so ga v pripravo zakona vložili predlagatelji, šel v nič.
Pomemben tudi odnos med Slovenijo in Madžarsko
Poslanec koalicijske SMC Aleksander Kavčič spremembe komentira s pregovorom, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. "Tudi če bo predlog šel v obravnavo, zagotovo na koncu ne bo tak, da bi bil za nekatere nesprejemljiv. Verjamem, da se bo v parlamentarni razpravi vsebina zakona izkristalizirala in da bo na koncu dober za vse."
Do predlaganih sprememb je skeptičen pomurski poslanec Jožef Horvat: "V Novi Sloveniji si prizadevamo za sožitje med večinskim narodom in pripadniki narodne skupnosti. To sožitje pomeni, da se morajo občutljiva vprašanja v družbi reševati s konsenzom obeh strani. Do predlagane novele zakona smo zadržani, potem ko smo se pogovarjali z učitelji in ravnatelji, ki aktivno delujejo v izobraževalnem procesu na dvojezičnem območju." Horvat predlagane spremembe vidi v širšem kontekstu odnosov med državama. "Veliko neznank pred nas postavlja odločitev Orbanove vlade, da prekmurskim Madžarom nameni štiri milijone evrov, za katere še zdaj ne vemo, kaj bodo z njimi financirali."
VIR: Vecer.com
