V Lendavi že od leta 2020 govorijo o večnamenski športni dvorani, za katero je lendavski župan ljudem obljubil, da bo "boljša od Stožic." Po prvotnih načrtih bi morala stati že lani, a krampov in lopat še danes tam ne vihti nihče. Projekt se odmika, ker občina zanj še vedno nima zagotovljenega financiranja. Za zemljišča in projektno dokumentacijo pa je dober milijon že odštela. Razkrivamo, da sta ta denar dobili podjetji, ki sta povezani z ljudmi iz stranke SDS, iz katere je tudi lendavski župan.
Začetek tega lendavskega megaprojekta, za katerega je lendavski župan Janez Magyar ljudem obljubil, da bo “boljši od Stožic”, sega v jesen leta 2020.
Gre za večnamensko športno dvorano, ki naj bi ponujala “vse na enem mestu”. Dvorane in vodne površine naj bi bile primerne za rekreacijo, športno vzgojo, vrhunski šport, kulturne prireditve, družabne dogodke, konference, kongrese, sejme … obljublja lendavska občina. V objektu naj bi bili dva bazena, od tega eden z dvižnim dnom, pa čofotalnik, wellness center, telovadnica za vse športe z žogo, kegljišče, bowling, fitnes, steze za tek, strelišče, fizioterapija, balet, judo, upravni prostori in prostori za zaposlene, manjša kongresna dvorana, poslovni prostori ter gostinski lokal.
Dvorana naj bi stala na zemljišču ob Kolodvorski cesti, med dvojezično srednjo šolo in trgovskim centrom Eurospin.
A vse to so za zdaj še vedno le gradovi v oblakih. Namreč kljub temu, da bi dvorana po prvotnih načrtih morala stati že lani, se gradnja sploh še ni začela. Lendavska občina pa je za zemljišča in projektno dokumentacijo že odštela dober milijon evrov proračunskega denarja.
Kot bo razvidno iz nadaljevanja, sta ta občinski denar dobili podjetji, ki sta povezani z ljudmi iz stranke SDS. Iz te stranke je tudi Janez Magyar, stari-novi lendavski župan, ki je bil na čelu občine tudi takrat, ko so se za ta projekt v Lendavi odločili. Na lanskih aprilskih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za poslanca SDS, na jesenskih lokalnih pa je znova uspešno kandidiral za župana Lendave.
O tem, za kako velik projekt gre, priča dejstvo, da je bilo v občinskem proračunu za leto 2021 predvideno, da bo dvorana stala 12,8 milijona evrov. To je toliko denarja, kolikor je bilo v letu 2020 planiranih vseh prihodkov v proračun lendavske občine.
Načrt je bil, da bodo veliko večino stroškov dvorane pokrila evropska sredstva, občina pa naj bi plačala 1,9 milijona evrov. Magyar je spomladi 2021 napovedal, da bo že tisto jesen večnamensko športno dvorano prijavil na razpis za evropski denar, lokalni mediji pa so poročali o načrtih, da bo konec lanskega leta tudi že stala.
Danes občina na vprašanje, zakaj se gradnja sploh še ni začela, odgovarja, da še ni bilo razpisa, na katerega bi se lahko prijavili.
Od kod je skrivnostni dobrotnik z 2,5 milijona evrov?
Na spletni strani občine zdaj piše, da je zaključek projekta načrtovan za letošnje leto. A je iz proračunskih dokumentov lendavske občine za leto 2023 jasno, da so rok za dokončanje dvorane prestavili na 31. december 2025, črpanje evropskega denarja pa v leti 2024 in 2025.
Prav tako bo projekt po oceni občine še dražji, kot so predvideli sprva.
Ocenjena vrednost projekta je iz 12,8 milijona evrov poskočila na 17,6 milijona evrov. Občina pa sodeč po proračunskih dokumentih še vedno računa, da bo za dvorano prejela najmanj 85 odstotkov nepovratnih sredstev. To zdaj znese že 14,3 milijona evrov.
Spremenilo se je tudi to, da naj bi občina po novem iz svojega proračuna plačala le še dobrih 800.000 evrov, v letih 2025 in 2026 pa naj bi za dvorano prejela donacijo v skupni višini 2,5 milijona evrov.
Na vprašanje, od kod oziroma od koga, na lendavski občini ne odgovarjajo. Pravijo, da “gre za poslovno skrivnost.”
Zaradi odmikanja projekta se krepijo dvomi
Ker se sofinanciranje vse bolj odmika, se zdijo vprašanja, ki so jih nekateri zastavljali že leta 2021, vse bolj relevantna. Občinski svetnik Stanislav Gjerkeš je tedaj opozarjal na tveganje, da nepovratnih sredstev, na katere računa občina, sploh ne bo. In če ni zagotovil, da ta denar pride, se porajajo tudi dvomi, kako je občina porabila dober milijon, ki ga je za ta projekt že dala.
Vodstvo občine še vedno zatrjuje, da so pripravljeni na potencialni razpis, ki bi podpiral tovrstne projekte. Svoje prepričanje, da se bo takšen razpis pojavil, utemeljujejo z “resnostjo vladne podpore temu projektu”.
Po njihovih besedah ga je namreč podprla prejšnja, Janševa vlada, zato na občini verjamejo, da ga bo tudi sedanja.
A ministrica za izobraževanje in šport Simona Kustec v času prejšnje vlade je za N1 prizadevanja lendavske občine pri skrbi za razvoj športne infrastrukture sicer pohvalila, a pojasnila, da je vlada na vseh regijskih obiskih vsem 212 občinam dala zavezo o podpori njihovim projektom “pod za vse enakimi javnimi razpisnimi pogoji”.
Velik zaslužek z zemljiščem
Kot že omenjeno, je občina doslej za zemljišča in projektno dokumentacijo za projekt, ki se odmika in še vedno nima zagotovljenega financiranja, iz proračuna odštela že dober milijon evrov.
Občina je del zemljišča leta 2021 kupila od podjetja FlawlessCode, ki ga lastniško in upravljalsko obvladuje Primož Kokot, brat Tomaža Kokota.
Tomaž Kokot ni samo član SDS, ampak je bil v času Janševe vlade tudi direktor državne Pošte Slovenija. Zaradi njegovega imenovanja se je med tedanjimi koalicijskimi partnericami vnel celo hud spor, a so na koncu lovke SDS dosegle, da so ga nadzorniki imenovali za generalnega direktorja Pošte s polnimi pooblastili.
To se je zgodilo navkljub silno resnim dvomom v to, ali Tomaž Kokot za to imenovanje sploh izpolnjuje pogoje. Moral bi namreč imeti pet let vodstvenih izkušenj v velikih podjetjih, a Kokot, tudi nekdanji kandidat SDS za župana Poljčan, je utemeljeval, da jih ima, ker je od leta 2017 vodil svet zavoda Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah.
Prav njegovo imenovanje na čelo Pošte velja za enega najbolj eklatantnih primerov političnega kadrovanja v času prejšnje vlade.
Revizija, ki jo je kasneje naročil SDH, je pokazala, da tedanji nadzorni svet Pošte Slovenije pri imenovanju Kokota ni ravnal skrbno in transparentno, razlog pa naj bi bilo prav njegovo pomanjkanje vodstvenih izkušenj.
Tomaž Kokot je v svojem življenjepisu, kot so takrat poročale Finance, navedel tudi, da je bil od leta 2013 izvršni direktor v družinskem podjetju FlawlessCode.
Prav od tega podjetja, ki je v lasti njegovega brata, je lendavska občina za potrebe večnamenske športne dvorane odkupila dobrih 15.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče in zanj plačala 581.000 evrov. Lokalni nepremičninski poznavalci so za pomurski Vestnik ocenili, da je dobrih 37 evrov za kvadratni meter tega zemljišča zelo visoka cena.
Poleg tega je podjetje FlawlessCode, ki se sicer ukvarja z digitalnimi tehnologijami in storitvami, s tem nepremičninskim poslom dobro zaslužilo. Parcelo so namreč kupili jeseni 2018 kupil za 159.000 evrov. V stečaju jo je prodalo podjetje Fraktal Consulting, FlawlessCode je bil edini dražitelj, zato je zemljišče dobil po izklicni ceni.
Vse skupaj je še bolj nenavadno, če vemo, da je občina spomladi 2018 iz stečaja Fraktal Consultinga kupila sosednjo parcelo. Velika je dobrih 4.200 kvadratnih metrov, občina je leta 2018 zanjo plačala 53.641 evrov ali slabih 13 evrov na kvadratni meter. Tri leta kasneje je bila za kvadratni meter na sosednji parceli podjetju FlawlessCode pripravljena odšteti skoraj tri krat več.
Približno 560.000 evrov pa je občina plačala za projektno dokumentacijo. Izdelalo jo je podjetje Kota arhitekti Bojana Purga. Pogodba med občino in Purgovim podjetjem je sicer vredna več kot 900.000 evrov, a bo občina celoten znesek izplačala šele, ko bo (če bo) pridobila evropski denar za izgradnjo dvorane.
Kota arhitekti so bili za izdelavo projektne dokumentacije izbrani spomladi 2021, že pred tem pa je podjetje za občino pripravilo projektno nalogo, vredno slabih 45 tisoč evrov. Občina je to projektno nalogo uporabila pri pripravi razpisa za projektno dokumentacijo.
Bojan Purg je decembra 2021 postal državni sekretar. In sicer na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je v času prejšnje vlade vodil vidni član stranke SDS Andrej Vizjak.
vir: n1info.si