Občina Lendava je prejela listino Občina po meri invalidov, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. »Listina nam veliko pomeni, kajti občina je spoznala, da je treba na področju, pomembnem za ranljive skupine, narediti nekaj več,« je povedal Jožef Gjerek, predsednik Medobčinskega društva invalidov (MDI) Lendava, ki je dalo pobudo za pridobitev listine. MDI Lendava deluje na območju Upravne enote Lendava in šteje okoli štiristo članov, od tega jih ima 125 odločbo invalidske komisije ali priznano telesno okvaro ali pa odločbo Zavoda za zaposlovanje, da so nezaposljivi. Preostali so podporni člani, predvsem sorodniki invalidov. Priprave na pridobitev listine so trajale štiri leta, ustavljala jih je predvsem epidemija covida.
Lahko jo tudi odvzamejo
Vodstvo občine je v celoti sledilo pobudi, prizadevanja za pridobitev listine pa je soglasno podprl tudi občinski svet. Listina se podeljuje občinam na osnovi prizadevanj in sprejetih programov, s katerimi lokalna skupnost upošteva potrebe invalidov pri vsakdanjem življenju, delovanju in vključevanju v družbo. Najprej so izvedli analizo stanja, pri čemer so sodelovala tudi druga društva in organizacije, ki so pomembne za invalide. Na tej osnovi so pripravili dokument Akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Lendava za obdobje 2022–2026. Ocenil ga je projektni svet Zveze delovnih invalidov Slovenije in po pridobitvi pozitivne ocene ga je obravnaval še upravni odbor krovne invalidske organizacije, ki je letos listino podelil štirim slovenskim občinam.
Akcijski načrt ima več poglavij, vsako pa zajema ukrepe, časovni okvir za izvedbo nalog, nosilca in način financiranja. Na primer pri poglavju informiranje in ozaveščanje je kot prvi ukrep navedena naloga, da se na spletni strani lendavske občine doda podstran z informacijami za invalide, kar je občine že naredila. »Če občina ne bi izpolnila vseh nalog, ki so opredeljene v akcijskem načrtu za leto 2022, listine ne bi prejela,« je pojasnil predsednik društva. V načrtu je tudi določeno, katere naloge je treba izvajati neprenehoma in katere v tekočem letu. Izvajanje teh spremljata svet za invalide, ki je imenovan na ravni občine, in projektni svet zveze, ki podeljuje listino. »Če se načrt ne izvaja, se listina lahko zadrži, v skrajnem primeru tudi odvzame,« je podčrtal Gjerek.
Ne gre samo zanje
Izstopajoč problem, ki ga obsežno obravnava tudi akcijski načrt, so številne arhitekturne in komunikacijske ovire, ki omejujejo invalide pri uporabi javnih površin, na primer pločnikov v mestu, pri vstopanju v javne objekte, tudi v sinagogo ali mestno hišo, ali pri uporabi javnih storitev, kajti informacijski pulti niso opremljeni z indukcijsko zanko.
Ena od nalog, ki so bile predvidene v akcijskem načrtu za leto 2022, je bila ureditev Ulice heroja Mohorja z enosmernim prometom in dodatnimi parkirišči, kar bi koristilo društvom, ki imajo tu svoje prostore, kot tudi Dvojezični osnovni šoli II in obiskovalcem zdravstvenega doma, vendar so tamkajšnji prebivalci imeli glede takšne ureditve drugačno mnenje. Občini pa je uspelo zbrati soglasja in oddati vlogo za gradbeno dovoljenje za prizidavo dvigala k mestni hiši, ki bi se lahko začela spomladi. Prav tako se urejajo javna stranišča na prireditvenem prostoru Nogača na Hotizi, prilagoditve bodo potrebne tudi pri javnem stranišču blizu gledališke in koncertne dvorane, saj je to težko dostopno z vozičkom.
»Vsako leto si zadajmo manjše cilje in te potem tudi uresničimo, kot pa da si zastavimo nekaj zelo velikega in tega potem ne naredimo. Treba je iti korak za korakom, kajti občina po meri invalidov je projekt, ki nima konca. Ob tem pa je treba še poudariti, da ne gre samo za potrebe invalidov. Ukrepi so namenjeni tudi starejšim občanom in vsem, ki so morda danes še zdravi, a ne vedo, kaj jih čaka jutri,« je še poudaril Jožef Gjerek. Akcijski načrt se bo po potrebi prilagajal, kar bo naloga sveta invalidov, njegova pomembna vloga pa bo tudi spodbujanje deležnikov za izvedbo zadanega v tekočem letu.
vir: vestnik.si