V sklopu Poletne muzejske noči je Galerija-Muzej Lendava na lendavskem gradu odprla tri razstave: dve stalni etnološki razstav s skupnim naslovom Multikulturna pokrajina in likovno razstavo Kristine Rutar z naslovom Vanitas. Ob tem so si ves dan lahko obiskovalci ogledali vse njihove stalne in občasne razstave. Društvo Kaleido je pripravilo delavnico za otroke Ujeti metulj Štefana Galiča, večer pa so popestrili še s koncertom kitarista Dušana Stojanovića.
Stalni etnološki razstavi, kateri sta v prvem nadstropju lendavskega gradu, je predstavil in odprl etnolog in višji kustos v Galeriji-Muzeju Lendava Zoltan Lendvai Kepe, ki je tudi njun soavtor skupaj z Mario Bihar Kepene. Lendvai Kepe je povedal, da so lani odprli stalno arheološko razstavo o Lendavi in okolici, tokrat pa odpirajo še dve stalni etnološki razstavi. Prva ima naslov Etnološka dediščina Lendave in okolice, druga pa Kultura hetiškega ljudskega tekstila. Lendava in okolica stoji na stičišču štirih evropskih narodov in jezikovnih kultur: slovenske, madžarske, hrvaške in avstrijske. Ta njen zemljepisni položaj se seveda odraža tudi na področju etnologije. Sledi multikulturnosti zasledimo na področju kmetijstva, vinogradništva, lončarstva, bivalne kulture, najbolj pa gotovo na področju gastronomije.
Obe razstavi so postavili na površini 120 m2, razstavljenih pa je okoli 250 predmetov, ob katerih je strokovno besedilo v slovenskem in madžarskem jeziku. Ena od pomembnih strokovnih nalog je bila, kako v prostoru povezati že obstoječo arheološko razstavo z novo Etnološka dediščina Lendave in okolice. Za najboljšo rešitev se je pokazala keramika, oziroma dediščina naših lončarjev.
Razstavo Kristine Rutar Vanitas je v kletnih prostorih lendavskega gradu odprl kustos razstave Atilla Pisnjak, v otvoritvenem performansu pa sta nastopila Muzikačaka in nosferatu3285. Pisnjak je povedal, da je avtorica rojena v Tolminu, živi pa v Ljubljani, kjer dela kot docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Besedo vanitas (latinsko praznina, ničevnost) zaznamujemo umetniška dela, večinoma tihožitja, ki prikazujejo minljivost življenja in nesmiselnost užitkov našega zemeljskega obstoja.
vir: vestnik.si
