Nasedli projekti v Lendavi: bioplinarna in rastlinjaki.
Bioplinarna Lendava od zgleda do poloma
Bioplinarna Lendava je nekaj let celo normalno delovala in veljala za vzor tehnologije, ki po eni strani za proizvodnjo električne energije uporablja obnovljive vire biomase, po drugi strani pa zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Bioplinarna, ki jo je zgradilo podjetje Ecos, je bila s sedmimi megavati moči največja bioplinarna v Sloveniji. A kmalu so se, tako kot pri večini lastnikov (pre)velikih bioplinskih naprav v Sloveniji, začele finančne težave in težave z zagotavljanjem vhodnih surovin. Zgrešen koncept gradnje zelo velikih bioplinskih elektrarn z visokimi krediti, po previsokih cenah in brez zagotovljene surovinske baze, ki jih je ob gradnji na ključ ponujalo predvsem podjetje Keter Organica, so pokopale številne investitorje in tem težavam se niso mogli izogniti niti v družinskih podjetjih Jožefa Pavlinjeka, ki so postavila to bioplinsko elektrarno.
Sledile so finančne težave, improvizacije s prenašanjem upravljanja na druga podjetja Pavlinjekovih, vmes pa kršenje predpisov s predelavo nedovoljenih odpadkov in vedno večje nezadovoljstvo okoliških prebivalcev s smradom, ki je bil vedno hujši.
Bioplinarno, ki so jo zgradili leta 2008 in naj bi takrat stala štirinajst milijonov evrov, so tako leta 2017 po več letih pritožb okoličanov in lokalne skupnosti zaradi številnih kršitev ustavili, dve podjetji Pavlinjekovih sta šli zaradi nje v stečaj, zdaj je naprava v stečajnem postopku sicer prodana za borih 600.000 evrov, a se težave z dediščino prejšnjega nepravilnega in nezakonitega dela nadaljujejo. Fermentorji bioplinarne namreč še vedno niso očiščeni, v njih so še vedno ostanki substrata, ki še naprej razpada in smrdi, novi lastniki pa so si že privoščili izpust smrdljive gošče v bližnji potok. Zaradi vsega naštetega in zaradi vedno ostrejšega nasprotovanja ljudi in lendavske občine je le malo verjetno, da bo bioplinarna Lendava še kdaj delovala.
Avstrijci so obljubljali rastlinjake v oblakih
Med nasedle pomurske projekte, ki so bili zastavljeni z najmanj trdne podlage in zasnovani najbolj v oblakih, lahko zagotovo uvrstimo projekt rastlinjakov, ki ga je občini Lendava spomladi leta 2017 ponudil eden največjih avstrijskih vrtnarjev Günther Herneth s svojim podjetjem Herneth Gartenbau iz avstrijskega Gradca.
Ta je lendavski občinski svet tudi z dokumentom, na katerem je bil poleg njegovega odtisnjen tudi Ikein zaščitni znak, prepričal, da ima v dogovoru z Ikeo že zaključeno finančno konstrukcijo za gradnjo trideset hektarov velikih rastlinjakov in poldrugi hektar velikega logističnega centra za ekološko pridelavo rož in drugih okrasnih rastlin. Ker je v okolici Lendave veliko opuščenih naftnih vrtin, ki bi se lahko uporabljale kot geotermalne in s pomočjo katerih bi lahko te velerastlinjake poceni ogrevali, je za svojo naložbo izbral prav okolico Lendave, je zatrjeval. Naložba naj bi bila vredna več kot sedemdeset milijonov evrov, v dveh do treh letih pa naj bi prinesla tudi štiristo do šeststo novih delovnih mest.
Zaradi visokoletečih obljub je občinski svet pohitel z določitvijo lokacije in spreminjanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta, a se je kmalu izkazalo, da ima projekt veliko lukenj. Herneth namreč ni imel nikakršnega dogovora ali pogodbe z Ikeo, njegovo podjetje pa je dve leti poprej šlo skozi prisilno poravnavo, tako da sam kapitala za naložbo zagotovo ni imel. Zgodba je čez čas povsem potihnila in zdaj o Hernethu in velerastlinjakih v Lendavi ni ne duha ne sluha.
vir: delo.si
