Ministrstvo za kmetijstvo pojasnjuje, da je za zamudo pri zagotovitvi denarja kriva epidemija koronavirusa, v Letalskem centru Maribor pa opozarjajo, da gre za kapljo v morje.
Čeprav je pomlad, ko se začne obdobje neviht že v polnem zamahu, še zmeraj ni znano, ali bo država tudi letos namenila denar za letalsko obrambo proti toči, ki vsako leto povzroči škodo, merjeno v milijonih evrov. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja je bilo samo leta 2018 zaradi toče prijavljenih kar 5618 škodnih dogodkov, slovenske zavarovalnice pa so iz tega naslova izplačale za 29,7 milijona evrov zavarovalnin.
Z ministrstva za kmetijstvo sicer sporočajo, da je vlada že februarja pristopila k pripravi sklepa o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije za letos in prihodnje leto, in mesec za tem gradivo poslala tudi v medresorsko obravnavo, a za zdaj še ni znano, kdaj, če sploh, in koliko denarja bi lahko za to namenila: "V proračunu smo načrtovali sredstva v višini, kot so bila zagotovljena v preteklih dveh letih, vendar ob upoštevanju trenutnih razmer, ko se vlada dnevno sooča z novimi izzivi in potrebami za reševanje aktualnih razmer zaradi izbruha covida-19, podrobnejših podatkov o zagotovljenih sredstvih pred sprejetjem sklepa v vladi žal ne moremo podati. Vlada namreč o sprejemanju novih obveznosti odloča ločeno za vsak projekt, kot je bilo to sprejeto s posebnim sklepom vlade."
Najboljša zaščita mreže in zavarovanje škode
Na ministrstvu za kmetijstvo menijo, da so najboljša obramba pred točo zaščitne mreže in zavarovanje kmetijskih izdelkov. A hkrati priznavajo, da je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Kot še sporočajo iz ministrstva, so v okviru izvajanja programa razvoja podeželja 2014-2020 za zaščito proti toči (protitočne mreže) namenili 2,45 milijona evrov, za sofinanciranje zavarovalnih premij pa v letu 2019 izplačali 4,74 milijona evrov.
V Sloveniji letalsko obrambo pred točo že od osemdesetih let izvaja le Letalski center Maribor, ki pokriva celotno Podravje in Pomurje, od Dravograda do Lendave, skupaj torej skoraj 3800 kvadratnih kilometrov površin v 71 občinah. Kot pravi vodja obrambe Darko Kralj, so na obrambo pripravljeni, nabavili so tudi že ves potreben material, izgovarjanje ministrstva na covid-19 pa razume kot zavajanje: "Ne da tega ne bi bili že vajeni, ampak očitno pač spet nekdo zavlačuje. Morate vedeti, da gre za res majhna sredstva, 200 tisoč evrov, kot jih vlada letno nameni za letalsko obrambo proti toči, je kaplja v morje proti papirnatim brisačam, ki smo jih kupovali za milijone. Ob tem se je v času epidemije veliko govorilo o nezadostni samooskrbi Slovenije s hrano, ko bi morali za zagotovitev tega nameniti nekaj drobiža, pa je to problem."
To pa ni edini problem letalskega centra. Kot namreč še opozori Kralj, so morali zaradi zaprtja mariborskega letališča v nočnih urah obrambo pred točo preseliti v Cerkvenjak, kar jim je povzročilo še dodatne stroške. "Pa tudi precej logističnih težav. Seveda se zavedamo, da popolne obrambe pred točo ni, a bi skupaj z zaščitnimi mrežami in zavarovanji lahko pripomogli k boljši zaščiti premoženja ljudi na našem območju," je prepričan Kralj, ki upa, da bo vlada sklep o financiranju letalske obrambe pred točo vendarle sprejela kmalu: "Za zdaj še nič ni bilo zamujeno, če bo vlada sklep sprejela v kratkem, smo mi pripravljeni. Žal pa, kot kaže, ne bo nič z denarjem za nabavo še drugega letala, o čemer smo lani praktično že dosegli soglasje."
vir. vecer.com
