Mumificirano truplo bi bilo treba obvarovati pred propadom.
V Muzeju meščanstva v Lendavi so odprli razstavo Legenda in resnica o Hadikovi mumiji. Pripravila jo je Galerija - Muzej Lendava, ob odprtju razstave pa so izdali tudi knjigo. Obiskovalce je nagovoril direktor Galerije - Muzeja Dubravko Baumgartner, ki je povedal, da Hadik še vedno navdihuje številne laike, strokovnjake in obiskovalce, ki si mumijo ogledajo. Razstavo je odprl župan Janez Magyar.

Avtor razstave in knjige je kustos Zoltan Lendvai Kepe, ki je ob odprtju povedal, da je Mihael Hadik gotovo najznamenitejši in najbolj priljubljen krajevni junak Lendave in okolice. "Pripovedi o Hadiku dokazujejo, da imajo veliki dogodki naših prednikov in znamenite osebnosti pomembno vlogo pri oblikovanju naše identitete, prav zato jih ohranjamo, se jih oklepamo in predajamo zanamcem." Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bil njegov kult tako močan, da so nameravali sprožiti kanonizacijo in ga razglasiti za svetnika.

Legende po odkritju
Naravno mumificirano truplo Mihaela Hadika je razstavljeno v cerkvi svete trojice v Lendavskih goricah. Mumijo so našli zelo dobro ohranjeno ob obnovitvenih delih v kripti cerkvice. "Po najdbi so se o Hadiku začele širiti legende o njegovem herojstvu v boju proti Turkom, ko so ti oblegali lendavski grad, ob tem naj bi bil tudi padel. Vendar je to le ljudska legenda, saj je Mihael Hadik umrl in bil v cerkvi svete trojice pokopan leta 1733, zadnji boji s Turki pa so bili na tem območju pred letom 1650." Ob okrasni stekleni krsti z mumificiranim truplom je k zidu prislonjen pokrov lesene krste, na njem pa napis z žebljički razkriva, da je Hadik preminil leta 1733. Kot vojaški poveljnik, kapetan je služboval v Lendavi in okolici.

Mumija je tudi del turistične ponudbe
Kapela svete trojice stoji na nadmorski višini 266 metrov, na jugozahodnem robu Lendavskih goric, na vrhu hriba Čonka. Vojaško-strateški pomen tega hriba med boji s Turki v 16. in 17. stoletju je bil zaradi razgleda daleč naokrog, hkrati pa je bil težko dostopen. Zahvaljujoč domnevno manjši utrdbi na hribu Čonka in idealnim obrambnim lastnostim Lendavskih goric Turkom ni uspelo zasesti Lendave. Po mnenju zgodovinarjev so večkrat, zagotovo pa v letih 1587, 1601, 1603 in 1604, z manjšim ali večjim obleganjem skušali zavzeti grad Dolnje Lendave.

Nujni strokovni posegi
Skupno vsem zgodbam o Hadiku je, da so ohranile njegov sloves junaka in svetnika, ki je svoje življenje žrtvoval za skupnost. Na sprva zelo dobro ohranjenem mumificiranem truplu so v 20. stoletju pustili sledi številni dejavniki, dodaja Kepe, še posebej kaotični politični dogodki tega stoletja. Potem ko so mumificirano truplo iz kripte prinesli na površje, je bilo po eni strani obdano z ljudskim in nacionalnim verskim spoštovanjem, po drugi strani pa je bilo deležno nadlegovanja in skrunitev.

"Z razstavo in publikacijo vabimo vse pristojne, da zaščitijo mumificirano telo pred dokončnim propadom. Lendavski mumiji bo treba čim prej zagotoviti sodoben strokovni poseg, če želimo, da si jo bo v cerkvi svete trojice na tisoče obiskovalcev lahko ogledalo tudi v 22. stoletju. Po fotografiji iz leta 1935 se vidi, da je bila mumija veliko bolj ohranjena, kot je danes." Hadika so tudi uspešno vključili v turistično ponudbo Lendave, saj sodobna potrošniška družba z veseljem sprejema z zanimivimi zgodbami o njem povezane turistične spominke, vina in umetniške stvaritve.

vir:vecer.com