Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da sta tako Višje kot Okrajno sodišče ugotovili, da je KPK v prekrškovnem postopku, vodenem zoper poslanca Ferenca Horvatha, pravilno uporabila določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ko mu je leta 2019 izdala prekrškovno odločbo, ker ni odpravil nezdružljivosti funkcij. Horvat vztraja, da sta funkciji združljivi in bo, če bo treba, iskal pravico tudi na evropskem sodišču za človekove pravice.

Izpodbijano odločbo o prekršku je KPK Horvathu izdala julija 2019, saj poslanec madžarske narodne skupnosti namreč kljub izdanem opozorilu ni odpravil nezdružljivosti funkcije, v kateri se je znašel zaradi hkratnega opravljanja funkcije poslanca in funkcije zakonitega zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). V skladu zakonom je KPK poslancu izrekla globo v višini 1000 evrov.


KPK obvestila državni zbor
Poslanec je zoper prekrškovno odločbo KPK vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljutomeru je novembra 2021 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo o prekršku, ki jo je izdala KPK kot prekrškovni organ. Zoper sodbo je poslanec vložil pritožbo. O njej je Višje sodišče v Mariboru odločilo januarja 2022, in sicer je pritožbo zavrnilo ter tako potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, so sporočili iz KPK. Tako Okrajno kot Višje sodišče sta zavrnila očitke iz pritožbe, da za poslanca glede vprašanj nezdružljivosti funkcij ne veljajo določbe ZIntPK, pač pa določbe Zakona o poslancih. Kot je v sodbi zapisalo Višje sodišče, osebe javnega prava (torej tudi PMSNS, v kateri storilec prekrška ni prenehal z opravljanjem zastopanja v 30 dneh po potrditvi mandata poslanca) sodijo v javni sektor, za katerega velja ZIntPK. Ta pa se pri nezdružljivosti funkcij uporablja subsidiarno, torej ko drug zakon tega področja ne ureja drugače. Zakon o poslancih nezdružljivosti poslanske funkcije z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato se v teh primerih uporabljajo določbe ZIntPK. Po mnenju KPK gre za pomembno sodbo s področja nezdružljivosti funkcij, zato je KPK z njo danes seznanila tudi državni zbor.

Višje sodišče je tudi zavrnilo navedbe poslanca, da gre v primeru PMSNS za posebno obliko politične stranke, in pritrdilo utemeljitvi KPK, da gre za pravno osebo javnega prava. Prav tako je potrdilo ustreznost izrečene sankcije. V zvezi s poslancem Horváthom je KPK lani ugotovila podobno kršitev nezdružljivosti funkcij, in sicer hkratno opravljanje poslanske funkcije in funkcije člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava. Tudi v tem primeru je poslanec tako zoper ugotovitve Komisije o nezdružljivosti funkcij kot zoper prekrškovno odločbo vložil tožbo oziroma zahtevo za sodno varstvo, o čemer sodišče še odloča, so še sporočili iz KPK.

Pravni boj bo nadaljeval

Horvath je za Vestnik.si dejal, da se ne bo zaustavil in nameravati izčrpati vsa pravna sredstva in, če bo treba, se bo obrnil tudi na evropsko sodišče. Po njegovem mnenju se godi krivica tako njemu kot pripadnikom madžarske skupnosti. "V razmislek - poslanec je lahko hkrati član občinskega sveta, ne more pa biti član občinske samoupravne narodne skupnosti, ki je po političnem rangu veliko nižje. To ni logično," poudarja Horvath, ki ravnanje KPK razume kot vmešavanje v samoupravno narodno skupnost, katero organiziranost določa zakon o samoupravnih narodnih skupnosti. Kot pravi, je v zvezi s tem zaprosil tudi mnenje varuha človekovih pravic, obrnil pa se bo še na ustavno sodišče.


Globa tudi za Rojka in Magyarja

KPK je sicer v skladu z zakonom začela objavljati tudi pravnomočne prekrškovne odločbe, ki se nanašajo na funkcionarje, in sicer za postopke, v katerih so prekrškovne odločbe postale pravnomočne po uveljavitvi novele ZIntPK, to je 17. 11. 2020. Namen javne objave je v skladu z zakonom preprečevanje in odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev ZIntPK. Poleg Horvatha sta bila med drugim v višini 1000 evrov oglobljena še gornjeradgonski župan Stanislav Rojko zaradi nezdružljivosti v zvezi s članstvom v Svetu ustanovitejic Cerop in direktorske funkcije v gospodarski družbi ter lendavski župan Janez Magyar, ki ni odpravil nezdružljivosti funkcije župana in člana sveta samoupravne narodnostne skupnosti.