Slovenija je pred novim arbitražnim sporom. Britansko podjetje Ascent Resources, ki namerava na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem pridobivati plin, je formalno sprožilo postopke za začetek arbitražne tožbe proti Sloveniji, ker se postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vlečejo že od leta 2017. Vlagatelji opozarjajo, da so za razvoj projekta do zdaj porabili več kot 50 milijonov evrov.
Nevladna organizacija Friend of the Earth je objavila pismo, ki ga je londonska pravna pisarna Enyo Law, zastopnica podjetja Asscent Resources, 23. julija na vrh slovenske vlade poslala z napovedano tožbo, v njem pa izrazila pripravljenost za nadaljnje pogovore. Pismo so prejeli premier Janez Janša, minister za zunanje zadeve Anže Logar in minister za okolje Andrej Vizjak.
Ascent Resources v pismu izpostavlja domnevne kršitve investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Navajajo še, da so ta dejanja povzročila občutno škodo investitorjem v Sloveniji, in opozarjajo, da so do zdaj v razvoj Petišovskega polja vložili več kot 50 milijonov evrov.
Državno odvetništvo RS je z možnostjo, da britansko podjetje lahko vloži zahtevo za arbitražo proti Sloveniji, seznanjeno in opozarja, da to lahko stori šele po poteku trimesečnega roka, v katerem imata stranki možnost spor rešiti po mirni poti. Britansko podjetje lahko arbitražo vloži po 23. oktobru 2020.
Postopki za dovoljenje črpanja plina trajajo že od leta 2017
Črpanje plina v Petišovcih načrtuje britanska družba Ascent Resources skupaj s slovenskim partnerjem podjetjem Geoenergo. Za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem družbi predvidevata vrtini PG-10 in PG-11a. Maja leta 2017 so začeli postopek ugotavljanja vpliva na okolje. Leta 2018 je takratni minister Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Agencije RS za okolje (Arso). Nadzor je pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza.
Arso je lani marca sprejel odločitev, da je za črpanje plina v Petišovcih potrebna presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Geonerego se je na odločitev pritožil na ministrstvo za okolje, ki je pritožbo zavrnilo. Podjetji sta nato julija lani sprožili upravni spor, upravno sodišče pa je Arsu junija letos pritrdilo.
Sloveniji med drugim Enyo Law očita tudi prekoračitev rokov v postopku odločanja o zahtevi po presoji vplivov na okolje, izpodbija pa tudi samo odločitev.
Na škodljivost projekta ponovno opozarjajo tudi nevladniki
Nevladni organizaciji Umanotera in Focus poudarjata, da se je Slovenija znašla v primežu mehanizma reševanja sporov med vlagatelji in državo (t. i. mehanizem ISDS), ki ruši zakonodajno avtonomnost države. Omenjeni mehanizem mednarodnim podjetjem podeljuje obsežne pravice, po katerih lahko tuji investitorji tožijo državo za izgubo dobička.
"Slovenija bi morala nemudoma izstopiti od vseh sporazumov o prosti trgovini ali drugih mednarodnih pogodb, ki vključujejo kontroverzen mehanizem ISDS ali njegove reformirane oblike. Le tako bo Slovenija lahko izvajala lastno zakonodajo in varovala okolje ter njene prebivalce, ne da bi ji pri tem grozile večmilijonske tožbe na posebnih arbitražnih tribunalih," opozarja Andrej Gnezda iz Umanotere.
Okoljevarstveniki pozivajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju škodljivo dejavnost 'frackinga', ki ima zelo nevarne vplive na lokalno okolje, pitno vodo in zdravje ljudi. Številne evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, so ga v celoti prepovedale.
Slovensko vlado zato pozivajo, naj ne popusti pritisku podjetja. Prav tako apelirajo na slovenske vladne predstavnike v Bruslju, da se naj aktivno zavzamejo za spremembo Pogodbe o energetski listini, ki prav tako vsebuje sporni mehanizem.
"Slovenska vlada se mora pritisku mednarodnega podjetja upreti, saj ne sme sprejeti, da bi nas izvajanje lastne zakonodaje stalo zelene Slovenije ali milijonov davkoplačevalskih sredstev. S tem bi lahko odprli vrata številnim mednarodnim podjetjem, da nas tožijo samo zato, ker izvajamo svoje zakone in predpise," še opozarja Gnezda.
Britanci predlagajo pogovor
Vlagatelji napovedane tožbe so v pismu zapisali, da so spor pripravljeni reševati s pogovori na visoki vladni ravni. "Iskreno upamo, da je mogoče najti prijateljsko rešitev za obstoječi spor, in bomo pozdravili vse konstruktivne predloge, ki bi jih morda imeli," še dodajajo.
vir: 24ur.com
