Sklad kmetijskih zemljišč

  • Lendavska upravna enota tistim, ki se potegujejo za zakup državnih zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava, pošilja obvestila o tem, koga vse zanima ta zemlja. Povpraševanje po njej je zelo veliko, saj so za posamezno ponudbo prejeli tudi blizu štirideset prijav.

    Upravna enota Lendava je 18. julija na oglasni deski objavila 147 ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad). Doslej je ta zemljišča obdelovalo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, a ker mu sklad zakupne pogodbe ni podaljšal, jih zdaj glavnino ponovno daje v zakup. Gre za dobrih 1858 hektarjev zemljišč na več kot 1600 parcelah.

    Pot do izbire zakupnika bo še dolga
    Za nekatere od ponudb je lendavska upravna enota potencialnim zakupnikom že poslala obvestila, kdo vse se poteguje za njihov zakup, za druge mora to še storiti. Načelnica UE Lendava Štefanija Hozjan nam je potrdila, da je interes za zakup velik, da so prejeli ponudbe za prav vse parcele in da se za posamezno od 147 ponudb zanima tudi do 39 potencialnih zakupnikov. Toda pot do izbire tistih, ki bodo ta zemljišča dobili v obdelavo, je še dolga, saj je pričakovati pritožbe na izbiro.

    Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita.
    Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak. Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava

    Na skladu so nam pojasnili, da še nimajo končnega podatka, koliko pravnih in koliko fizičnih oseb se je prijavilo na razpis za ta zemljišča. »Ta podatek bo znan, ko bomo od UE Lendava prejeli vsa obvestila o prijavljenih. Po prejemu teh obvestil bomo pozvali vse prijavljene, naj dopolnijo svojo prijavo z dokazili o morebitni prednostni pravici do zakupa. Kadar je več sprejemnikov ponudbe, sklad izbere zakupnika v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih. Če objavljeno ponudbo za zakup sprejme več sprejemnikov in so glede na zakon, ki ureja zakup kmetijskih zemljišč, povsem izenačeni, sklad izbere zakupnika z upoštevanjem dodatnih kriterijev, določenih v pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč,« so nam razložili. Dodajmo, da je bil ta pravilnik predmet številnih kritik. Svet sklada, ki je organ upravljanja te državne institucije, je namreč njegove spremembe potrdil tik pred objavo ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, in to na dopisni seji.

    KG Lendava bi obdržal vsa zemljišča
    Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava, nam je potrdil, da so oddali ponudbo za ponovni zakup prav vseh kmetijskih zemljišč, ki so jih doslej obdelovali in ki so predmet julija objavljenega razpisa. Del površin je sklad oddal v zakup neposredno, brez objave na oglasni deski. V kompleksu teh zemljišč je namreč tudi nekaj takih, pri katerih je sklad solastnik, zato je nekaj zakupnih pogodb že sklenil neposredno z drugimi solastniki teh zemljišč. To je storil z dvema fizičnima osebama, ki sta skupaj dobili v zakup nekaj manj kot 40 hektarjev državnih zemljišč, in z dvema pravnima osebama. To sta KG Lendava in Nograd. S KG Lendava je sklad v začetku julija sklenil neposredno zakupno pogodbo za slabe 103 hektarje površin na širšem območju Lendave, s podjetjem Nograd pa za okoli 20 hektarjev na območju Dobrovnika.

    Dodajmo, da Nograd ni kmetijsko, ampak gradbeno podjetje, ki ima med drugim mehanične in vulkanizerske delavnice, skladiščne objekte, ukvarja se tudi z zimsko-letnim vzdrževanjem cest ter s pridobivanjem in prodajo prodov, peskov in svežih betonskih mešanic. Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita. Sporne se mu zdijo tudi špekulacije s preužitkarskimi pogodbami, na račun katerih so nekateri posamezniki čez noč postali solastniki zasebnih zemljišč znotraj kompleksa državnih zemljišč, ki so zdaj predmet zakupa. S temi pogodbami naj bi si kupili prednostno pravico pri potegovanju za zemljišča, ki jih je doslej obdeloval KG Lendava. Eden od »preužitkarjev« je tudi kmet Danilo Meolic iz okolice Murske Sobote, s katerim je sklad v začetku julija podpisal neposredno pogodbo o zakupu dobrih 32 hektarjev državnih zemljišč na območju Lendave, Meolica pa naj bi zanimala tudi nekatera druga zemljišča, ki so jih doslej preoravali traktorji KG Lendava.

    Magyar: To je šovinistični napad name
    »Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak,« nam je dejal Jožef Magyar.

    Svojo kritiko je usmeril v lendavskega župana Janeza Magyarja, člana Janševe SDS, ki se zavzema za to, da bi zemljišča, ki jih je imelo doslej v zakupu podjetje njegovega strica, dobili mladi kmetje iz njegove občine.

    vir: dnevmnik.si

  • Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bi moral 2000 hektarjev zemljišč v Pomurju, za katera je dosedanjemu najemniku – Kmetijskemu gospodarstvu Lendava – potekla najemna pogodba, dati v najem kmetom, so menili navzoči na današnji okrogli mizi. Soglašali so, da se mora to zemljo razdeliti med družinske kmetije lendavskega območja.

    Okroglo mizo z naslovom Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije so v Lendavskih goricah organizirali Slovenska kmečka zveza pri SLS, Društvo Slovenske kmečke zveze in Strojni krožek Pomurje. Da se da zeljo v obdelavo družinskim kmetijam, je zelo pomembno, saj so kmetje, sploh na obmejnem območju, braniki slovenstva, je dejal predsednik Slovenske kmečke zveze Branko Tomažič.

    “Sami kmetje so me klicali, kaj bomo naredili, ker želijo biti konkurenčni evropskemu kmetijstvu, a je to nemogoče, če nimajo dovolj obdelovalnih površin. Zato okrogla miza, da sklad kmetijskih zemljišč prepričamo, da smo enotni in da naj pripravijo tak razpis, na katerega se bodo lahko prijavili kmetje z družinskimi kmetijami, ne pa velika kmetijska gospodarstva,” je dejal.

    Sprejeli so tri sklepe, med njimi je Tomažič navedel, naj se v razpisu omeji število hektarjev, ki se dajo v najem posameznemu kmetu, naj kmetijska zemljišča v lasti sklada najamejo družinske kmetije z območja Lendave in naj vse kmetije, ki želijo biti najemniki, naredijo poslovni načrt. Objavo razpisa pričakuje v roku dveh mesecev.

    Predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic je predlagal spremembo pravilnika o zakupu skladovih zemljišč. Uvede naj se t. i. kapica na zakupljene državne površine v višini največ 100 hektarjev, pri zakupu naj se da prednost fizičnim osebam in ne kmetijskim podjetjem, sklad pa naj vsem velikim zakupnikom odpove pogodbo v roku pol leta pred iztekom zakupne pogodbe, je naštel.

    Če bi kmetje dobili v najem državno zemljo, bi to imelo po Meolicovem mnenju ugodne učinke na okolje, razvoj podeželja in obstanek družinskih kmetij.

    Okrogle mize se je udeležil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je predstavil aktualno dogajanje v zvezi s protesti evropskih kmetov, skupno kmetijsko politiko in drugimi težavami slovenskih in evropskih kmetov.

    vir: STA