V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorana so odprli razstavo z naslovom Jože Plečnik in Praga.

Razstavo sta odprla veleposlanik Češke republike v Sloveniji Juraj Chmiel in podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava Ivan Koncut. Pripravili so jo Veleposlaništvo Češke republike v Sloveniji, Knjižnica-Kulturni center Lendava in Občina Lendava.

Veleposlanik Juraj Chmiel je poudaril, da se je Jože Plečnik neizbrisno zapisal v zgodovino Prage in češke arhitekture. Tako kot arhitekt Praškega gradu, cerkve Srca Jezusovega v četrti Vinohrady in drugih mojstrovin, kakor tudi kot profesor na praški Umetnoobrtni šoli, kjer je vzgojil prek petdeset vodilnih čeških arhitektov: »Sodelovanje med Slovenci in Čehi je odlično, bilo pa je zelo dobro tudi že v času Avstro-ogrske monarhije, ko smo bili v skupni državi. V Sloveniji so delali znani češki arhitekti, na Češkem pa slovenski. Leta 1911 je prišel Jože Plečnik v Prago in jo pomembno zaznamoval v arhitekturnem smislu. Vendar pa so njegovo delo spet začeli raziskovati po letu 1989, na pobudo predsednika Havla, v času komunizma pa se o njegovi ustvarjalnosti v Pragi skoraj ni govorilo.«

Ivan Koncut je povedal, da s to razstavo sodelovanje med Češko in Lendavo nadgrajujejo tudi na kulturnem področju: »Na športnem področju ga nadgrajujemo že od leta 1994, na šolskem področju od leta 2008, ko smo se pobratili s šolo v Plznu. S Češko sodelujemo tudi v mednarodnem projektu. Češka in Slovenija sta tesno povezani od nekdaj. Obe državi med najpomembnejše arhitekte smatrata isto osebo, ki je ključno zaznamovala podobo obeh prestolnic, Ljubljane in Prage. Plečnikova zgodba, ne le arhitekturna, temveč tudi tista občečloveška, dokazuje, da so človeške odnosi in medsebojno spoštovanje ključni za premike v družbi, pa če gre za razvoj mest, arhitekturo, izobraževanje ali šport.«

Na začetku nas razstavni panoji spomnijo na Plečnikovo prijateljstvo z ustanoviteljem češke moderne Janom Koterem. Največji del razstave je posvečen Plečnikovi prenovi Praškega gradu, kjer je v dialogu s predsednikom in ustanoviteljem republike Tomašem Garriguom Masarykom in njegovo hčerjo dr. Alice Masarykovo uredil eksterier in grajske vrtove. Pozornost je namenjena tudi monumentalni sakralni zgradbi cerkve Srca Jezusovega na Vinohradih. Na koncu so omenjeni tako Plečnikovi češki učenci, povečini znameniti predvojni in povojni arhitekti, ki so ostajali zvesti varuhi in promotorji Plečnikove dediščine tudi v težkih časih socialističnega obdobja, kot tudi Plečnikovi slovenski učenci na Univerzi v Ljubljani, ki so z ustvarjanjem v duhu svojega Mojstra prispevali k povojni podobi glavnega mesta Ljubljane. Zadnji del razstave ponuja orientacijski zemljevid Ljubljane, na katerem so označene Plečnikove zgradbe, ki so posejane po slovenski prestolnici, hkrati pa nas spomni na nenavadno odmevnost Plečnikovega dela po vsem svetu.

vir: vestnik.si