Darko Baumgartner nov direktor zavoda Galerija - Muzej Lendava (GML). Enako dober program je pripravil tudi Evgen Lazar, vendar ni dobil mandata, ker ima manj delovnih izkušenj.

Lendavski občinski svet je na današnji izredni seji imenoval Dubravka Baumgartnerja za direktorja zavoda Galerija - Muzej Lendava (GML) za mandat petih let. To funkcijo bo nastopil s 14. majem, saj se Beati Lazar, dosedanji direktorici in nazadnje vršilki dolžnosti, 13. maja izteče mandat.  Za direktorsko mesto se je potegoval tudi Evgen Lazar, ki je prav tako izpolnjeval razpisne pogoje in ki se je tudi uspešno predstavil na seji sveta zavoda GML, vendar je ta prednost vendar dal Baumgartnerju zaradi boljšega poznavanja delovanja zavoda. Pozitivno mnenje obema kandidatoma je podal tudi Svet madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava.

Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in  imenovanja, ki je vodila postopek imenovanja direktorja, je potem izvedla točkovanje kandidatov po kriterijih, ki jih je sprejela na seji v začetku aprila.  Lazar je zbral točko manj od Baumgartnerja zaradi manj delovnih izkušenj.

Svetniki so v nadaljevanju seje gladko podprli tudi predloga komisije za pozitivno mnenje k imenovanju ravnateljice dvojezične osnovne šole DOŠ I Tatjane  Sabo ter direktorice javnega zavoda Ljudska univerza Lendava Rahele Hojnik Kelenc.

VIR: VESNIK.si / Majda Horvat

Z razstavo grafik Marca Chagalla z naslovnom Stvarjenje in Biblija v Galeriji - Muzeju Lendava nadaljujejo s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti.

Na lendavskem gradu bo tako do 31. oktobra na ogled 135 grafik iz sicer izjemno velikega opusa enega najvidnejših in samosvojih slikarjev 20. stoletja, večina med razstavljenimi deli je posvečena bibijskim motivom.

Razstavo, ki je ob otvoritvi na grad privabila številne prijatelje in ljubitelje umetnosti, je s kratko predstavitvijo na pot pospremila kustosinja, dr. Katarina Mohar, odprl in s tem predal v roke obiskovalcem, pa minister za kulturo Anton Peršak. Posebno noto je slovesnosti dala violinistka Inga Ulokina, ki je zaigrala skladbo iz filma Schindlerjev seznam, kar ni naključna izbira, saj vemo, da je bil Chagall Jud, judovska skupnost pa je pomembno zaznamovala tudi zgodovino Lendave.

Po besedah dr. Moharjeve so razstavljena dela iz zbirke zasebnega nemškega zbiratelja Richarda H. Mayerja, ki ponuja vpogled v vrhunce Chagallovega grafičnega opusa. Bil je izjemno plodovit avtor, nenazadnje je ustvarjal skoraj tričetrt stoletja, preizkušal pa se je v vseh slikarskih tehnikah. »Osrednja pozornost pričujoče razstave je posvečena barvnim litografijam, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Palestino leta 1931, v poznih 50-ih letih 20. stoletja pa so bile v posebnih številkah pariške umetniške revije Verve odmevno predstavljene javnosti.

Razstavljene so skupaj z izborom Chagallovih grafik, v katerih je umetnik raziskoval svoje priljubljene motive, ki med drugim vključujejo podobe iz rodnega Vitebska, avtoportrete, portrete ljubezenskih parov, cirkusantov in muzikantov. Postavitev razstave tako celovito odstira pomemben del Chagallove umetniške dediščine,« je poudarila dr. Moharjeva, ki jo pri umetniku posebej nadušujeta otroškost in magičnost, ki ju nosi v sebi, s čimer je blizu tudi široki publiki. Če povzamemo na kratko, Chagall na enostaven način govori o kompleksnih stvareh.

Kot zanimivost povejmo, da je Chagall le redko podpisoval svoje grafike. »Podpisane imajo neprecenljivo vrednost, in nekaj takih je tudi v zbirki naše razstave,« je povedal Dubravko Baumgartner, direktor GML, in poudaril, da so prav vsa dela, ki jih razstavljajo v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti, originali. Postregel je tudi z nekaj številkami glede obiskanosti galerije. »Lani si je razstavo grafik Salvadorja Dalija ogledalo okoli 20.000 obiskovalcev, pričakujemo in upamo, da bo letos ta številka presežena.« To pomeni, da so razstave iz cikla najbolj obiskovane v Sloveniji, sama galerija pa s 27.000 tisč obiskovalci v lanskem letu sodi med najbolj obiskane v vzhodni Sloveniji.

Organizatorji razstave so na večer otvoritve poskrbeli še za pravi svetlobno barvni spektakel. Na pročelju gradu je temi zasijala projekcija grafik, ki so del razstave in pričarala vtis, da je ves grad oblečen v slikovit kolaž, ki je bil viden tudi iz mesta in še dlje, celo z mimobežne avtoceste.

Razstava Stvarjenje in Biblija bo na ogled do 31. oktobra 2018.

VIR: www.liza.si

Kako sta lendavsko galerijo obarvala Japonec Hasegava in Avstrijec Hundertwasser in pritegnila že več kot 14.000 ljudi.
Impresivna, barvita in žareča. Takšna je aktualna likovna razstava na gradu v Lendavi. Ne gre za impresioniste, temveč za dela Avstrijca Friedensreicha Hundertwasserja in Japonca Šoičija Hasegave, umetnikov dveh svetov - zahoda in vzhoda. Obiskovalci, ki drsijo med barvitimi, abstraktnimi grafikami, litografijami, sitotiski in lesorezi, akvareli in porcelani, so zelo različni, od umetniško dobro podkovane druščine, ki poznavalsko, zagreto komentira razstavljena dela, do tujega para, ki navdušujoče vzdihuje "schön" (lepo), in družine zvedavo turističnega videza z majhnimi otroki. Nemogoče je, da vas ne bi posrkalo, pritegnilo. Doslej si je stvaritve Hasegave in Hundertwasserja ogledalo nekaj čez 14.000 ljudi.

Galerija - Muzej Lendava je že nekaj let točka, kamor se je vredno odpeljati iz katerega koli konca Slovenije, četudi le na katero od njihovih izvrstnih razstav. Tam so bili velikani, kot so Dali, Mucha, Miró, Goya, Picasso, Chagall, Vasarely. V lendavskem gradu so še zanimive zbirke in kolonije, recimo odlivanja v bron. Stoji pa v Lendavi tudi populariziran, neke vrste slovenski Eifflov stolp - Vinarium, tako da je nedeljski izlet v Prekmurje zagotovljeno pester.

Prevzemanje tehnike in barvni naval
Katalog po razstavi v slikovitem, kompleksnem srečanju dveh umetnikov izpostavlja vzajemen vpliv umetnosti in kulture Japonske ter Evrope na njiju, razlike in podobnosti. Japonska odseva v delih domorodnega Hasegave kot tudi v stvaritvah Evropejca Hundertwasserja, ki je na Japonsko zataval naključno, a z njo ohranil stik do smrti. Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar in kustos lendavske galerije, pojasnjuje, da je Hundertwasser leta 1961 prvič odpotoval na Japonsko, kjer "je spoznal japonske lesoreze in estetiko. To je močno vplivalo nanj in se odraža v uporabi barv. Do tistega trenutka je bil Hundertwasser dokaj monokromatičen. Ko je zagledal japonske lesoreze, se je na neki način zaljubil v njih, ta tehnika ga je zelo prevzela." Zanj pravijo, da je bil prvi Evropejec, pod katerim so delali japonski lesorezci.

Poti obeh umetnikov sta se križali, kajti razstavo svojega evropskega kolega si je ogledal tudi Hasegava. Vzporednice pa je mogoče potegniti še v njunem življenju. Z namenom, da bi bolje spoznal zahodni svet in usvojil novo znanje, je japonski umetnik zapustil svojo domovino in leta 1961 odšel v Pariz, kjer živi in ustvarja še danes, star 89 let. Zanimivo, na območju, kjer je nekoč živel sloviti francoski impresionist Monet. "Mikale so ga različne tehnike jedkanja, ki na Japonskem niso bile tradicionalne, značilne," pravi kustos in dodaja, da je Hasegava v 60-ih letih prejšnjega stoletja razstavljal tudi v Ljubljani.

Visoka umetniška raven, a tudi za otroke
Kanoniziranje umetnosti je razlog, zakaj je Hudertwasser širši javnosti bolj znan kot Hasegava, razlaga Atilla Pisnjak. "V renesansi nista ustvarjala le Michelangelo in da Vinci, a je danes redko kdo še zelo znan." Drugi razlog je ta, da je Hundertwasser bolj odmeven kot arhitekt in tudi geografsko bližje Slovencem, saj mnogi poznajo njegovo znamenito hišo (Hundertwasserhaus) na Dunaju. Vendar številne obiskovalce razstave močno navduši prav Hasegava, ugotavljajo Lendavčani. V tem vidijo priznanje, da njihova razstava izpolnjuje tudi izobraževalni namen.

"Hasegave nisem poznal in zame je bil veliko odkritje," prizna tudi Dubravko Baumgartner, direktor Galerije - Muzeja Lendava, po izobrazbi slikar. Meni, da je Japonec "umetnik visoke ravni, s tehniko, izvedeno v nulo". "Razstava je zelo blizu tudi otrokom, ker jih prevzamejo barve in forme. Zato smo ob razstavi naredili delavnico (po)ustvarjanja risbic za otroke in odrasle. Lepo je videti, kako lahko neki umetnik vpliva na notranje dražljaje, doživetja obiskovalcev," meni direktor. "Ker je Lendava na obrobju države, moramo narediti precej več, da nas ljudje sploh opazijo," pravi in dodaja, da si z velikimi umetniškimi imeni, katerih dela praviloma razstavljajo velike, nacionalne galerije, utirajo pot ter krepijo obisk in ugled. Precej vlagajo tudi v marketing. Najemnina za umetnine, ki jo plačajo, se meri v nekaj deset tisoč evrih. "Največ sodelujemo z zasebnimi zbiratelji, ki imajo čudovita dela, takšna, ki jih v muzejih ni mogoče videti in so redko na ogled," izpostavlja Baumgartner. "Zato so posebni cukrčki, s katerimi si poznavalci določenega avtorja dopolnijo svoje videnje in vedenje."

Septembra bo Lendavo oblekel Christo
Razstava Hundertwasser & Hasegava: Orient & Okzident, ki jo je Lendavčanom posodil nemški zbiratelj Richard H. Mayer, bo odprta še vse poletje, tudi ob sobotah in nedeljah. S 6. septembrom pa Galerija - Muzej Lendava pripravlja razstavo bolgarskega umetnika Christa, znanega po umetniškem oblačenju, prekrivanju skulptur in stavb, na primer nemškega Reichstaga, newyorškega Kipa svobode in svoje pokojne žene Jeanne-Claude.

VIR: vecer.com