Občina Lendava z razpisom prednost dala mladim podjetnikom, ki jih v občini skoraj ni, stare pa zavrnila, čeprav denarja ni razdelila v celoti.

Lendavski obrtniki in mali podjetniki, ki so se prijavili na javni razpis Občine Lendava za spodbujanje razvoja gospodarstva, so ostali praznih rok, medtem ko občina razpisane vsote denarja 140 tisoč evrov ni razdelila v celoti. Od skupaj 30 prejetih vlog so jih 15 zavrnili, ker vlagatelji niso dosegli minimalnega števila točk. Nerazdeljena naj bi ostala polovica vseh sredstev.

Prednost novim podjetjem

Pravilnik je pri točkovanju prednost dajal podjetjem, ki so z novo dejavnostjo šele vstopila na trg, torej mladim podjetnikom, dodatne točke pa so prinesle tudi nove zaposlitve. V občinski upravi poudarjajo pomen ukrepa za pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje možnosti za njihovo hitrejšo rast. Še posebej so ta podjetja ranljiva na začetku poslovanja, zdaj tudi zaradi vpliva širjenja virusa. »Če bi torej 'zrela' podjetja zasledovala zastavljene cilje razpisa in merila za njihovo vrednotenje, bi zagotovo dosegla minimalno potrebno število točk, torej vsaj 50,« je med drugim pojasnjeno v informaciji, objavljeni na občinski spletni strani.

Odgovornost za zavrnitev vlog je tako občinska uprava delno prevalila na obrtnike in podjetnike oziroma na Območno obrtno-podjetniško zbornico (OOZ) Lendava, kjer so pripravljali vloge za razpis za enajst članov, na razpis pa se je prijavila tudi stanovska organizacija sama. Vloge vseh so bile v začetku septembra zavrnjene. Razpis je bil objavljen marca in odprt do konca junija. Kljub spremembam točkovnika pravilnika o dodelitvi sredstev Tatjana Koša, sekretarka na OOZ Lendava, poudari, da takšnega razpleta razpisa niso pričakovali, saj je bilo novoustanovljenih podjetij v občini v zadnjih letih zelo malo. »Občini je denar ostal že z lanskega razpisa in ne vemo, kam so ga razporedili,« je spomnil Marjan Koren, predsednik OOZ Lendava, in glede letošnjega razpisa še poudaril, da nikjer ni bil objavljen seznam prejemnikov sredstev in tudi ne njihova višina.

Tudi gostinka ostala brez sredstev

Na razpis se je prvič prijavila tudi gostilna Lovski dom, saj so se v času zaprtja dejavnosti lotili obnove prostorov, kar v času obratovanja ni mogoče. »Bili smo prepričani, da bomo nekaj sredstev dobili. Ko smo prejeli odločbo o zavrnitvi vloge, smo bili milo rečeno razočarani,« pove gostinka Klaudija Žilavec, ki je tudi predsednica sekcije gostincev pri OOZ Lendava in članica upravnega odbora sekcije gostinstva pri Obrtni zbornici Slovenije. Prav bi bilo, doda, da bi vsaj lokalna skupnost letos podprla tiste dejavnosti, ki so bile med epidemijo najbolj oškodovane, ker niso smele poslovati ali so poslovale v zelo okrnjenem obsegu.

Sobesednica spomni še, da državna pomoč zaradi epidemije ni bila naklonjena storitvenim dejavnostim, marsikoga so od tega, da bi za pomoč sploh zaprosil, odvrnili tudi pogoji, ki so jih obrtniki in podjetniki morali izpolnjevati za pridobitev te pomoči. Več jih mora zdaj pomoč tudi vračati. Javnost o tem nima jasne slike, saj je država marsikje izplačala visoke dodatke in to brez nekih zahtev. »Na državni ravni smo v celoti izpadli, zato bi nam vsaj lokalna skupnost lahko prisluhnila,« poudari lendavska gostinka. In če je občina želela letos dati prednost pri podpori mladim podjetjem, bi to lahko dala jasno vedeti že s poimenovanjem razpisa, podčrta Žilavčeva.

Da bi jih vsaj povabili

OOZ Lendava je zaradi škode, ki so jo utrpeli obrtniki s storitvenimi dejavnostmi, občine, od koder prihajajo njihovi člani, pozvala, naj jih letos podprejo z razpisi, vendar se je lendavska občina odločila drugače. Marjan Koren pravi, da je občina pri utemeljitvi tega izhajala iz podatkov o rasti v industrijski dejavnosti, ki je vendar delovala tudi v času epidemije, in iz stanja, ki velja na državni ravni, spregledala pa dejanske razmere obrtnikov in malih podjetnikov na lokalni ravni. »Med pogoji razpisa je bilo navedeno tudi zaposlovanje. Kako bomo ustvarili nova delovna mesta v času, ko smo imeli ljudi na čakanju in subvencije za krajši delovni čas,« se sprašuje Koren.

Razmere, v katerih so se znašli v zadnjem obdobju obrtniki in mali podjetniki, na lokalni ravni najbolj poznajo na sedežu stanovske organizacije, zato je razlaga občinskih ukrepov na osnovi nekih statističnih podatkov omalovaževanje obrtništva kot tudi njihove stanovske organizacije, je jasen predsednik lendavske OOZ. Z njimi nihče ni navezal stika, še pove in doda, da so željo po sodelovanju pri pripravi razpisa za spodbujanje gospodarstva izrazili že večkrat. »Ne gre za to, da bi zbornica narekovala njegovo vsebino, ampak da bi sploh dobili priložnost dati pripombe. Ne glede na razočaranje, ki smo ga zaradi zavrnjenih vlog doživeli, je zbornica še zmeraj pripravljena sodelovati z občino. Samo da nas kdo povabi,« pravi Koren.

Vedno so grešni kozel

Klaudija Žilavec, predsednica sekcije gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Lendava in članica upravnega odbora sekcije gostinstva pri Obrtni zbornici Slovenije, je poudarila, da se podcenjujoči odnos do obrtnikov še kar nadaljuje. Najprej so bili grešni kozel, ko je država povsem zaprla storitvene dejavnosti, zdaj je na njihova ramena prevalila preverjanje pogoja PCT (preboleli/cepljeni/testirani). Žilavčeva se s tem ne strinja, saj gre za veliko odgovornost, ni pa tudi razjasnjeno, ali imajo sploh pravico zbirati osebne podatke. »Nenehno doživljamo neke pritiske in grožnje s kaznijo, ki za nespoštovanje odlokov niso majhne.«

vir.vestnik.si

Občina Lendava je podpisala izvajalsko pogodbo za obnovo treh vaških objektov, mrliške vežice v Petišovcih, stare šole v Dolini in objekta v Genterovcih, ki služi kot vaški in gasilski dom.

Lendavska občina posveča obnovi vaških objektov posebno pozornost, saj jih je veliko že dotrajanih in potrebnih prenove.

Obnova treh objektov

Obnovili bodo tri objekte v treh krajevnih skupnostih, zato je investicija razdeljena v tri sklope, skupna vrednost obnovitvenih del pa je 240.105,97 evrov. Dela bo izvedlo gradbeno podjetje Zidarstvo Maučec. Direktor Viljem Maučec  je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, saj bo to njihov prvi projekt za Občino Lendava.

"Po besedah direktorja gradbenega podjetja bodo z deli pričeli v sredini prihodnjega tedna, zaključek izvedbenih del pa je predviden do konca oktobra 2020.

Župan Občine Lendava Janez Magyar je ob podpisu pogodbe poudaril, da glede na pogodbeno vrednost ta projekt ne izstopa posebej, ima pa veliko vrednost za krajane in pomembno prispeva k skladnemu razvoju občine. Župan je poleg obnovitve treh vaških objektov predstavil tudi druge investicijske projekte, ki jih je Občina Lendava v letošnjem letu že izvedla in tiste, ki so še načrtovani. Poseben poudarek na investicijskem področju Občina v letošnjem letu daje izboljšanju varnosti v prometu, spodbujanju rabe zelene energije, nadgradnji turističnih kapacitet ter zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarstva.

Uspešnost dela občinske uprave pa je župan označil z besedami učinkovito, ambiciozno in odprto: "Učinkovito, ker smo pri javnih naročilih do danes privarčevala okrog 300 tisoč evrov; ambiciozno, ker skozi različne pristope iščemo sredstva tudi na najtežjih evropskih razpisih; odprti, ker iščemo povezave do slehernega posameznika in se povezujemo s partnerji znotraj regije in tudi čezmejno." Vrednost projektov, ki jih je Občna v letošnje letu že izvedla in tistih, ki so v izvedbeni fazi, je nekaj več kot milijon in pol evrov," so zapisali na spletni strani lendavske občine.

vir: pomurec.com

V občinah Lendava, Puconci, Kobilje in Beltinci si lahko oddahnejo.
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o urejanju prostora, s katero se bo podaljšal rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev do leta 2026.

V skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora se lahko stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljajo do 31. decembra 2024. Na vladi želijo z novelo podaljšati rok za uporabo starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ob tem je izpostavil, da nekateri segajo celo v leto 1990. "Predlagamo torej podaljšanje veljavnostih starih aktov do oktobra 2026," je dejal Novak.

Po ministrovih besedah so s tem pomagali prebivalcem, da bodo kljub nesprejetju novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) še naprej lahko pridobivali gradbena dovoljenja in urejali ostale upravne zadeve na teh območjih, je pojasnil. Preostalih 23 občin, ki še nima sprejetega OPN, so po njegovih besedah spodbudili k pripravi novih načrtov že v letošnjem letu, tako da jih bodo lahko sprejeli do oktobra 2026. "S tem predlogom novele zakona pa jim bomo pomagali pri pridobivanju mnenj in soglasij, da bodo lahko vsi župani občin, še v tem mandatu dokončali pripravo novih prostorskih aktov in se s tem izenačili z vsemi ostalimi občinami, ki take prostorske načrte že imajo," je še dejal minister.

Ravno ta faza je po izkušnjah županov najbolj problematična - pridobivanje mnenj in soglasij, kjer se rado zatakne. In to, to je potrebno poudariti, ni v domeni občin, ampak države oziroma organov v državni lasti. Ravno tako celoten postopek priprave terja znatna finančna sredstva, kar še toliko bolj občutijo manjše občine. Pripravljavcev tovrstnih aktov namreč ni ravno na pretek. V Pomurju ta hip sicer še štiri občine nimajo občinskega prostorskega načrta, in sicer občine Lendava, Puconci, Kobilje in Beltinci.

Izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča

Kot so oktobra ob posredovanju osnutka predloga novele v javno obravnavo zapisali na ministrstvu, na območju občin, ki še nimajo sprejetega OPN, s 1. januarjem 2025 izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti). Priprava in sprejem OPN je izvirna pristojnost občin. Predlog zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN in v zvezi s tem naloge župana kot odgovorne osebe občine, vse s ciljem sprejema OPN najpozneje do lokalnih volitev jeseni 2026 in uveljavitve pred 31. decembrom 2026.

vir: vestnik.si