Ko imaš kupce, lahko večaš proizvod   28/07

V vinski kleti Kelenc v Lendavskih goricah je prostora za 150 tisoč litrov vina, po trgatvi pa je v kleti več kot 90 tisoč litrov novega vina
Vinska klet Kelenc se nahaja v osrčju Lendavskih goric, nedaleč od razglednega stolpa Vinarium, mimo nje pa vodi vinska cesta. Pri Kelenčevih imajo sicer že dolgo vinogradniško tradicijo. Iz vinograda, kjer so pridelovali vino predvsem za lastne potrebe in za nekaj kupcev, pa ga je na pet hektarjev obdelovalnih površin v slabih dvajsetih letih razširil Darko Kelenc.

 

Četrta generacija vinogradnikov

»Pravzaprav je veliko površin obdeloval že moj pradedek Janez Berden med prvo in drugo svetovno vojno. Kot mlad fant je odšel v Ameriko, tam zaslužil precej denarja, ko se je vrnil domov pa je kupoval vinograde v Lendavskih goricah. Takrat je z dvema hektarjema vinogradov veljal za kar premožnega vinogradnika oziroma kmeta. V tistem obdobju je veljalo, da če si kmet, nisi nikoli lačen, kar danes več ne velja,« pove Darko Kelenc. Z vinogradništvom je potem nadaljeval dedek Franc Berden, kakor tudi njegov oče Vlado Kelenc, ki se je med vinograde priženil iz Lendave. Vinogradništvo in vinarstvo ga je navduševalo že kot otroka. Dedek je obdeloval vinograde in kletaril še na klasičen način, oče pa je imel že bolj moderen pogled na vinogradništvo in je začel vina stekleničiti. Vinograd so imeli tudi očetovi starši, vendar pa na drugem bregu Lendavskih goric.

Ko je leta 2000 ostal brez službe, pravi Darko, se je z očetom dogovoril, da se bo začel resneje ukvarjati z vinogradništvom: »Delo v vinogradu mi je bilo vedno zanimivo, najrajši pa kletarim. V kleti lahko delam ves dan, tudi brez hrane. Čas mi tam hitro mineva, saj uživam v tem delu. Če ne ljubiš kletarjenja, težko dalj časa zdržiš v vinski kleti. Tudi v vinogradu rad delam. Najlepše je, ko cveti trta in zelo lepo diši.«

Tako oče kot tudi dedek sta vinograd obdelovala ob službi, ljubiteljsko. Dedek je imel trideset arov vinogradov, oče pa je kupil še pol hektarja. Sam je videl, da se tako ne da dobro tržiti vina. »Če se ukvarjaš z nečim, se moraš samo s tem. Tako sem vzel v najem še nekaj vinogradniških površin in skušal narediti vino, po kakršnem je bilo povpraševanje na trgu. Največ sem pridelal laškega rizlinga, ob tem pa še šipon, beli pinot, renski rizling in sauvignon. Delal sem sortna in zvrstna vina. Cilj mi je bil osvojiti trg. Ko imaš kupce, lahko povečuješ tudi proizvodnjo.« Dokaj hitro je našel kupce, ki jih je prepričal s kakovostjo vina. Biti moraš vztrajen in znati komunicirati s kupci, pravi. Najprej je prodajal v Pomurju in okolici, kasneje pa že vse do Celja.

Razparceliranost ima tudi dobre plati

Kupcem vino tudi dostavi, kamor želijo. Z leti se je proces proizvodnje spreminjal, tehnologijo je izboljševal. Prebral je veliko knjig, hodil na različne tečaje, tudi oče mu je svetoval. V Lendavskih goricah danes proizvajajo odlična vina, ki se kosajo z najboljšimi slovenskimi vini, problem pa je razparceliranost. »Dejansko nikjer ne moreš kupiti večje parcele. Običajno prodajajo take, ki so ozke in dolge, pa še hišica je zraven. Prodajalci pa še postavljajo visoko ceno. Tak vinograd je težko obdelovati. Sedaj imamo pet hektarjev, pa še to na trinajstih območjih po lendavskih hribih. Morda je to tudi dobro, saj če klesti toča, običajno klesti le po treh območjih. Teh pet hektarjev je za zdaj zgornja meja, razen če bi dobili kak večji kompleks.«

Imajo 25 tisoč trsov, kar pomeni letno več kot 40 tisoč litrov vina. Za toliko litrov vina pa odkupijo tudi grozdje od lokalnih vinogradnikov. Tako je v kleti po trgatvi več kot 90 tisoč litrov novega vina. Nekaj je vedno tudi rezerve, da ne bi pred trgatvijo vina za stalne kupce zmanjkalo. V kleti imajo kapacitet za 150 tisoč litrov vina.

V prihodnje bodo ostali na trgu od Pomurja do Celja, saj se z bolj oddaljenimi kraji povečujejo stroški prevoza, pa tudi več časa vzame. Največ vina odkupujejo gostinci. Pri delu mu pomaga oče, ki rad sede na traktor in škropi ali pokosi travo, pomagata pa mu tudi partnerica Klaudija in sin Andrej, ki študira računalništvo. »Imamo enega zaposlenega, ki pomaga pri delu v kleti, zaposlujemo pa tudi sezonske delavce, ko so v vinogradih večja opravila. Sodelujemo na prireditvah v Lendavi, kot sta Bogračfest in Lendavska trgatev, bili pa smo tudi na nedavni prireditvi na mariborskem Lentu. Naša vina lahko obiskovalci kupijo tudi v stolpu Vinarium ali na naši domačiji.« Tehnično so dobro opremljeni, pravi, in vsako leto kupujejo novo opremo, s katero je delo lažje in vina še kakovostnejša. To je za sodobno vinogradništvo nujno.

Trženje enako pomembno kot proizvodnja

»Štajerci so bolj patriotski, pijejo lokalna vina in ne pustijo zraven Prekmurcev in Primorcev, mnogi Prekmurci pa še vedno mislijo, da so štajerska vina boljša. Res je tako bilo pred desetletji, danes pa ni več tako.« Strinja se z ugotovitvijo, da smo Prekmurci dobri pri pridelavi, manj pa pri trženju naših izdelkov. Trženje je tako pomembno kot proizvodnja, pravi. Pri tem moraš biti spreten in iznajdljiv. Vino moraš na pravi način ponuditi, predstaviti, se s kupcem pogovoriti, kaj hoče imeti, kaj pričakuje. »Po eni strani se vinogradništvo med lendavskimi hribi razvija, po drugi strani pa je vse več vinogradniških površin praznih. Mladi dediči vinogradništvo opuščajo. Pokrajino je gotovo bilo lepše pogledati pred petnajstimi leti, ko je bilo le tu in tam videti kak izkrčen vinograd.« Pri vinogradništvu je tudi veliko papirologije in zapletenih postopkov pri pridobivanju dovoljenj. V vinogradništvo se je potrebno podati premišljeno, skrbno, brez večjih naložb, zaradi katerih ne bi imeli trga in bi vino ostajalo v kleti.

Odkar so odprli razgledni stolp Vinarium, se je povečalo število obiskovalcev njihove kleti. Kelenc pričakuje, da bo letos zelo dober vinski letnik. Bile so ugodne vremenske razmere in zelo malo je bilo potrebno škropiti: »Dela nikoli ne zmanjka. Nekoliko se spočijemo avgusta in pa januarja, če je mrzla zima.« Ob laškem rizlingu pridelujejo danes še rumeni muškat, sauvignon, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat in traminec. Od rdečih sort pa modro frankinjo, zweigelt in modri pinot. »Iz modre frankinje smo razvili novo linijo, ki smo jo poimenovali modri poljubček. Prodajamo pa tudi belo in rdeče zvrstno vino.«

Vestnik št. 29, 20.7.2017